Odločanje po prostem preudarku po 216. členu Zakona o pravdnem postopkuJevšovar, Žan (Avtor) Ivanc, Tjaša (Mentor) prosti preudarekodločanje po prostem preudarkudoločanje odškodnineškodadoločanje odškodnine v okviru kršitev konkurenčnega pravaMagistrsko delo na celovit način obravnava vprašanje odločanja po prostem preudarku po 216. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V magistrskem delu je tako podrobneje obravnavana določba, ki sodišču v prvem odstavku 216. člena daje možnost, da odloči o višini denarnega zneska oziroma o količini nadomestnih stvari po prostem preudarku. Tako lahko sodišče odloči v primeru, ko ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari, pa se višina denarnega zneska oziroma količina nadomestnih stvari ne da ugotoviti oziroma bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Poleg podrobneje predstavljene aktualne ureditve, obogatene s sodno prakso slovenskih sodišč in naziranjem teorije, se je v nalogi mogoče seznaniti tudi s podrobnejšo zgodovinsko predstavitvijo razvoja tega instituta. Zaradi vezanosti določbe na določanje višine škode se je v prvem delu naloge mogoče seznaniti z osnovami odškodninskega prava, kjer je proces odločanja o odškodninskem zahtevku za vsako od škod podrobneje razčlenjen, kar bralcu omogoča, da se na enem mestu seznani s sodniškim odločanjem v praksi. Slednje bralcu omogoča lažje razumevanje predstavljanega instituta tudi v praksi ter lažje razumevanje, zakaj gre pri uporabi 216. člena za dejansko vprašanje. Bralec lahko slednje potrdi skozi soočena nasprotujoča mnenja teoretikov, ki so v nalogi brez izjeme predstavljena. V naslednjem delu magistrske naloge je predstavljen tudi drugi odstavek 216. člena, ki določa, da v kolikor odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški lahko sodišče o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka odloči po prostem preudarku. V tem delu se bralec seznani z uporabnostjo drugega odstavka v praksi ter tudi z omejitvami, ki jih dejanska narava člena prinaša. Ker predstavlja škoda, povzročena s kršitvijo pravil konkurenčnega prava, vedno večji delež sodniškega odločanja in ker se Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) v 128. členu sklicuje na ZPP, bi bila naloga brez podrobnejše analize tega področja nepopolna. V tem delu se bralec ne seznani samo z osnovami konkurenčnega prava, temveč tudi z metodami, na podlagi katerih sodišče ugotavlja višino škode, ki je nastala oškodovancem zaradi kršitev konkurenčnega prava. Tudi v tem delu je predstavljena sodna praksa in področje uporabnosti določbe 216. člena ZPP. V primerjalnopravnem delu magistrske naloge se je mogoče seznaniti s pravnimi ureditvami, ki imajo enako oziroma v bistvenem podobno določbo v zakonu, ki ureja civilni pravdni postopek. Skozi predstavljene ureditve Avstrije, Nemčije in Hrvaške se bralec ne seznani samo s tamkajšnjo ureditvijo, temveč tudi s težavami, s katerimi se v teh ureditvah srečujejo. V sklepnem delu naloge se bralec na jedrnat način seznani rešitvami postavljenih tez, ki so bile skozi magistrsko delo potrjene. Nenazadnje pa je v tem delu vsebovano tudi napotilo, ki vodi k doslednejšemu odločanju po prostem preudarku po 216. členu ZPP.Ž. Jevšovar20252025-03-06 07:54:40Magistrsko delo/naloga91954UDK: 347.9(043.3)COBISS_ID: 236670467sl