Povezovanje civilnega in vojaškega sektorja z namenom zagotavljanja kibernetske varnosti na območju Republike SlovenijeČehič Limoni, Benjamin (Avtor) Markelj, Blaž (Mentor) Dobovšek, Bojan (Komentor) kibernetska varnostcivilni sektorvojaški sektorsodelovanjeRepublika Slovenijamagistrska delaMagistrsko delo obravnava kibernetsko varnost v Republiki Sloveniji ter pomen sodelovanja civilnega in vojaškega sektorja pri njenem zagotavljanju. Kibernetski prostor je postal ključen za delovanje družbe, delovnih procesov in navsezadnje tudi za samo delovanje države, pri čemer naraščajoče število kibernetskih groženj zahteva celovite varnostne ukrepe. Republika Slovenija se pri tem sooča s številnimi izzivi, predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra na področju kibernetske varnosti in neizvajanja vseh potrebnih predpisov, izboljšave pa so potrebne tudi na področju same ureditve obravnavanja večjih incidentov. Ključne institucije za zagotavljanje kibernetske varnosti v Republiki Sloveniji predstavljajo predvsem Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV), Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost (SI-CERT), Odzivni center za incidente v informacijskih sistemih organov državne uprave (SIGOV-CERT) in Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, ki ob povezovanju z ostalimi nenavedenimi subjekti izvajajo zaščitne ukrepe na dotičnem področju. Republika Slovenija kot članica Evropske unije in Severnoatlantskega zavezništva – NATA sodeluje v mednarodnih iniciativah, kot sta ENISA in CCDCOE, kar prispeva k izmenjavi znanja in krepitvi obrambnih zmogljivosti. Analiza intervjujev s strokovnjaki na področju kibernetske varnosti razkriva sicer dobro sodelovanje med vojaškim in civilnim sektorjem, vendar zgolj v okviru vaj in usposabljanj, saj so, ko govorimo o reševanju kibernetskih incidentov, njihove pristojnosti popolnoma ločene. V prihodnje lahko pričakujemo še večjo potrebo po sodelovanju, predvsem pri zaščiti kritične infrastrukture in hitrem odzivanju na incidente, kjer ima pomembno vlogo tudi zakonodaja, ki mora biti prilagojena dinamičnemu okolju kibernetske varnosti. Za učinkovito zaščito pred kibernetskimi grožnjami bo v prihodnje treba vzpostaviti še bolj konkretno koordinacijo med civilnimi in vojaškimi institucijami, izboljšati pravni okvir ter predvsem namenjati sredstva izobraževanju in ozaveščanju tako strokovnjakov kot tudi laikov na področju kibernetske varnosti. Celovit pristop in medsebojno sodelovanje vseh deležnikov sta ključna za zagotavljanje varnega digitalnega okolja v Sloveniji.  B. Čehič Limoni20252025-04-01 07:35:08Magistrsko delo/naloga92346UDK: 343.3/.7:004(043.2)COBISS_ID: 237170179sl