<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ergonomski vidik metode kenguru pri nedonošenem otroku</dc:title><dc:creator>Strel,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Balantič,	Zvonko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Perme,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ergonomija</dc:subject><dc:subject>nedonošenček</dc:subject><dc:subject>kenguru metoda</dc:subject><dc:subject>doživljanje staršev</dc:subject><dc:subject>enota za intenzivno nego</dc:subject><dc:description>Uvod: Kenguru metoda je način nege nedonošenega otroka in predstavlja tesen, intimen stik med otrokom in mamo. S pomočjo zdravstvenih delavcev mati, lahko tudi oče, metodo izvaja na Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev, kjer se srečuje s številnimi ergonomskimi izzivi. To so na primer neudobno oblikovan stol, okolje, ki ne zagotavlja ustreznega miru in zasebnosti, pomanjkljiva čustvena podpora zdravstvenih delavcev itn. Namen magistrskega dela je s pomočjo raziskave identificirati kognitivni, fizikalni in organizacijski vidik kenguru metode z vidika staršev.
Metode: V magistrski nalogi smo uporabili dve raziskovalni metodi. Sistematični pregled literature smo uporabili v teoretičnem delu, kjer smo s pomočjo podatkovnih baz podatkov Google učenjak, PubMed, Cinahl, ScienceDirect in Cobiss preučili obstoječo literaturo. Sledila je metoda anketiranja, pri kateri smo uporabili anonimni spletni vprašalnik 1KA. Vzorec je bil priložnostni in je vključeval 90 anketirancev. Raziskava je potekala od 13. 11. 2024 do 13. 12. 2024 , podatki pa so bili obdelani s programom SPSS.
Rezultati: Pred začetkom raziskave smo postavili pet hipotez. Pridobljene podatke anketnega vprašalnika smo analizirali. Ugotovili smo, da starši nedonošenih otrok niso zadovoljni z ureditvijo okolja za izvajanje kenguru metode, pri čemer so bili v povprečju nevtralnega mnenja glede osvetlitve, prezračevanja in toplote prostora, sedeži predstavljajo le delno udobje, prostor pa ne nudi zadostne zasebnosti. Starši so navezanost na otroka vzpostavili zelo različno – nekateri takoj po porodu, drugi pa nekaj mesecev kasneje, pri čemer dolžina izvajanja kenguru metode ni statistično povezana s hitrostjo vzpostavitve navezanosti. Wilcoxonovi testi so pokazali, da starši med kengurujčkanjem bistveno redkeje doživljajo negativne občutke (utrujenost, zaskrbljenost, razdražljivost itd.) kot ob sprejemu otroka na Enoto intenzivne nege in terapije. Raziskava je pokazala, da so starši nedonošenih otrok dobili dobro informacijsko in čustveno podporo s strani zdravstvenega osebja pri izvajanju kenguru metode. Zanimala nas je tudi uporaba telefona med izvajanjem kenguru metode. Ugotovili smo, da ga uporablja manj kot polovica, pri tem pa ga starši ne zaznavajo kot moteč dejavnik.
Razprava: Raziskava nam je podala uvid v ergonomski vidik trenutnega stanja s strani staršev nedonošenih otrok, ki na Enoti za intenzivno nego in terapijo izvajajo kenguru metodo. Raziskava izpostavlja možnosti za izboljšave fizikalnih dejavnikov ergonomije, ki se nanašajo na prostor, kjer so starši izvajali kenguru metodo. Smiselno bi bilo staršem zagotoviti mirno okolje, ki je brez motečih dejavnikov in nudi zasebnost, prav tako pa bi sedeži lahko bili oblikovani tako, da bi zagotavljali večje udobje in ustrezno držo telesa.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-02 14:34:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92374</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 239985667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
