<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici</dc:title><dc:creator>Tarča,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šek,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>govor predšolskega otroka</dc:subject><dc:subject>nadaljevanje in pripovedovanje zgodbe</dc:subject><dc:subject>muca Copatarica</dc:subject><dc:subject>domišljija</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo z naslovom Jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici obravnava razvoj govora pri otrocih ter vpliv pripovedovanja zgodb na njihov jezikovni razvoj. V teoretičnem delu sta podrobno opredeljena pomen in razvoj govora, pri čemer je posebna pozornost namenjena razlikovanju med narečnim in knjižnim jezikom. Posebej se osredotoča na prleško narečje, vključno z njegovimi oblikoslovnimi in skladenjskimi značilnostmi. Prav tako obravnava metode spodbujanja pripovedovanja pri otrocih, analizira strukturo povedi ter razvijanje domišljije skozi pripovedovanje. Poleg tega vključuje pregled slikanice Muca Copatarica kot pomembnega didaktičnega orodja v procesu jezikovnega razvoja. Empirični del predstavlja rezultate raziskave, osredotočene na jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja. Vključuje podrobno analizo pripovedovanja otrok v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici, zbranih v vrtcu Cezanjevci. Analiza se osredotoča na razmerje med rabo knjižnega jezika in narečja, na rabo enostavčnih in večstavčnih povedi ter na rabo najpogosteje uporabljenih besednih vrst. Rezultati so predstavljeni tabelarično in opisno, dodane so interpretacije in ugotovitve, ki izhajajo iz opazovanj. Tako smo ugotovili, da v pripovedovanju otrok v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici prevladuje knjižni jezik. Zanimivo je, da so otroci uporabljali več večstavčnih povedi, kar kaže na njihovo sposobnost kompleksnejšega izražanja in razvoja sintaktičnih struktur. Poleg tega so pri pripovedovanju uporabljali največ samostalniških besed, kar nakazuje, da je njihovo pripovedovanje osredotočeno predvsem na poimenovanje oseb, predmetov ipd.</dc:description><dc:publisher>A. Tarča</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-10 19:48:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92469</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2.015.31:[808.5:811.163.6'28](043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 237540611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
