Učinek fiskalnih impulzov na ekonomsko aktivnost in vpliv ekonomske neenakosti na velikost fiskalnih multiplikatorjevSenekovič, Marko (Avtor) Bekő, Jani (Mentor) Kavkler, Alenka (Komentor) fiskalna politikafiskalni multiplikatordohodkovna neenakostpremoženjska neenakostVARpanelni VARObstoječa empirična literatura opozarja na pomanjkanje raziskav, ki bi sistematično preučevale vpliv ekonomske neenakosti na velikost fiskalnih multiplikatorjev. V okviru naše doktorske disertacije naslovimo to vrzel z uporabo metodološkega pristopa vektorske avtoregresije (VAR), na podlagi katerega ocenimo fiskalne multiplikatorje za 47 gospodarstev z uporabo novega podatkovnega niza, ki zajema obdobje 1995–2021. Nadaljujemo z analizo vpliva različnih indikatorjev dohodkovne in premoženjske neenakosti ter porazdelitve dohodka na velikost multiplikatorja vladne potrošnje, in sicer preko dveh pristopov: panelne VAR analize in regresijske analize na podlagi predhodno ocenjenih individualnih fiskalnih multiplikatorjev za posamezne države. Ključne empirične ugotovitve kažejo, da multiplikatorji vladne potrošnje izkazujejo v splošnem pozitivno dinamiko na napovednem horizontu v približno 66 % analiziranih držav, medtem ko v 19 % držav ostajajo pretežno negativni, v preostalih 15 % pa so pozitivni le v določenih obdobjih. Ocene izkazujejo tudi, da aplikacija pozitivnih fiskalnih šokov v vladni potrošnji povzroča inflacijske pritiske. Nadalje rezultati razkrivajo pomembno povezavo med ravnjo ekonomske neenakosti in velikostjo fiskalnih multiplikatorjev: višja dohodkovna neenakost je sistematično povezana z višjimi vrednostmi fiskalnih multiplikatorjev, podobno velja tudi za večjo premoženjsko neenakost, čeprav so učinki v tem primeru v določenih primerih zgolj mejno statistično značilni. Pri porazdelitvi dohodka ugotavljamo, da večja koncentracija dohodka v zgornjih dohodkovnih razredih vodi v višje multiplikatorje, medtem ko večja koncentracija v spodnjih dohodkovnih skupinah prispeva k njihovemu zmanjšanju. Te ugotovitve potrjujejo tezo, da večja ekonomska heterogenost gospodinjstev krepi transmisijski kanal fiskalne politike na ekonomsko aktivnost. V empiričnem delu analize podrobneje raziščemo še mehanizme te transmisije, pri čemer rezultati nakazujejo, da so višje ravni javnega in zasebnega dolga ter nižje ravni varčevanja povezane z večjimi fiskalnimi multiplikatorji. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da heterogenost v ekonomski strukturi prebivalstva pomembno determinira učinek fiskalnih spodbud na gospodarsko rast.M. Senekovič]20242025-04-19 11:29:55Doktorsko delo/naloga92560UDK: 336.1/.2(043.3)COBISS_ID: 245560067sl