Primerjava uspešnosti alternativnih kazni in zaporne kazni pri zmanjševanju povratništvaArtič Slemenšek, Fiona (Avtor) Hacin, Rok (Mentor) zaporialternativna kazenpovratništvosankcijediplomske nalogeSkozi desetletja je kazen zapora postala predmet številnih razprav in kritične presoje. Svoboda je ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato je mogoče pričakovati, da se kazen zapora kot način kaznovanja uporablja le kot skrajno sredstvo. Zapor ne predstavlja vedno najučinkovitejše oblike kaznovanja, saj lahko za storilca pomeni kruto in ponižujočo sankcijo, ki pogosto povzroči negativne posledice na njegovo psihološko stanje, socialne odnose in življenjske priložnosti. Prav tako negativno vpliva na finančno blagostanje in odnose posameznika. Posledično se je v sodobnih kazenskopravnih sistemih razvila vrsta alternativnih kazni, katerih osnovni namen je nadomestiti kratkotrajne zaporne kazni in zmanjšati velike stroške zapornih kazni ter negativne učinke institucionalizacije, ki lahko vodijo v povratništvo. Med ključne dejavnike, ki vplivajo na preprečevanje povratništva, sodijo socialna podpora, dostop do izobraževanja in usposabljanja, zaposlitve, kakovost rehabilitacijskih programov ter osebne značilnosti posameznika. Zaporna kazen v obliki dolgotrajne izolacije obsojencev od širše družbe in njihova stigmatizacija povečujeta tveganje za povratništvo. Nasprotno alternativne kazenske sankcije prispevajo k zmanjšanju povratništva, saj storilcu omogočajo ohranjanje stikov z družbenim in s socialnim okoljem, nadaljevanje zaposlitve in sodelovanje v različnih programih izven zapora, ki pripomorejo k njihovi resocializaciji.F. Artič Slemenšek20252025-05-05 09:04:55Diplomsko delo/naloga92648UDK: 343.8(043.2)COBISS_ID: 236376323sl