<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost mnogoterih inteligentnosti vodje s teorijo izmenjave vodja-član</dc:title><dc:creator>Ribič,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marič,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jezikovna inteligentnost</dc:subject><dc:subject>interpersonalna inteligentnost</dc:subject><dc:subject>intrapersonalna inteligentnost</dc:subject><dc:subject>teorija izmenjave vodja–član</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija raziskuje vpliv mnogoterih inteligentnosti vodij na kakovost odnosov med vodjo in zaposlenimi. Osrednji namen raziskave je bil preučiti, ali so jezikovna, interpersonalna in intrapersonalna inteligentnost pozitivno povezane in ali vplivajo na kakovost izmenjav med vodjo in zaposlenimi v okviru izmenjave vodja–član.

Teorija izmenjave vodja–član poudarja, da so kakovostni medosebni odnosi ključni za uspešno vodenje, zadovoljstvo zaposlenih in pozitivno organizacijsko klimo. Raziskava temelji na kvantitativni metodi zbiranja podatkov, pri čemer smo uporabili prilagojene vprašalnike za merjenje jezikovne, interpersonalne in intrapersonalne inteligentnosti ter kakovosti odnosov med vodjo in zaposlenimi. Analizirani so bili vplivi teh inteligentnosti na kakovost interakcij v delovnem okolju z uporabo korelacijske in regresijske analize.

Rezultati raziskave potrjujejo, da višje ravni posedovanja jezikovne, interpersonalne in intrapersonalne inteligentnosti vodij pozitivno vplivajo na kakovost izmenjav z zaposlenimi. To se odraža v večjem zadovoljstvu zaposlenih, izboljšani učinkovitosti in boljših medosebnih odnosih. Kakovostni odnosi med vodji in zaposlenimi temeljijo na zaupanju, spoštovanju in učinkoviti komunikaciji, kar je bistveno za uspešno vodenje in dolgoročni uspeh organizacije.

Poleg tega raziskava nudi dragocen vpogled v pomen razvijanja teh inteligentnosti pri vodjih za spodbujanje boljšega sodelovanja, večje motivacije in produktivnosti zaposlenih. Zaključki raziskave poudarjajo, da je sistematični razvoj vodstvenih kompetenc, ki vključujejo mnogotere inteligentnosti, ključen za obvladovanje izzivov sodobnega delovnega okolja in za doseganje trajnostnega razvoja organizacij.

Priporočila vključujejo nadaljnje raziskovanje vpliva drugih vrst inteligentnosti, kot so logično-matematična, vizualno-prostorska ali telesno-kinestetična inteligentnost, na kakovost odnosov v okviru izmenjave vodja–član. Prav tako je predlagano, da se izsledki raziskave uporabijo za oblikovanje programov za razvoj vodstvenih praks s poudarkom na individualiziranih pristopih k razvoju inteligentnosti vodij. Ti programi lahko organizacijam pomagajo pri izboljšanju vodstvenih sposobnosti, povečanju učinkovitosti in ustvarjanju pozitivne organizacijske klime, ki spodbuja inovacije in dolgoročno uspešnost.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-07 14:12:25</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92712</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 262507267</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
