Psihosocialna tveganja in njihova povezava z dobrim počutjem zaposlenih - primerjava med organizacijamaGričnik, Ana Marija (Avtor) Šarotar Žižek, Simona (Mentor) Čančer, Vesna (Komentor) dobro počutje zaposlenihstrespsihosocialna tveganjasubjektivno emocionalno dobro počutjepsihološko dobro počutje.Ljudje preživimo na delovnem mestu velik del življenja. Tako je obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju izrednega pomena, saj pripomore k dobremu počutju zaposlenih in pozitivno prispeva k njihovemu psihofizičnemu zdravju ter prek tega pomembno bogati splošno kakovost življenja. Zaradi njihove tesne povezanosti s stresom pozornost na psihosocialna tveganja v zadnjem času vse bolj narašča. Gre za širok preplet dejavnikov, vse od organizacijskih, delovnih, socialnih in okoljskih, ki negativno vplivajo na psihofizično zdravje zaposlenega. S spreminjajočimi se razmerami dela ter stalnim razvojem tehnologije, se število dejavnikov tveganj v delovnem okolju le še veča, ob tem pa se obstoječi dejavniki tveganj le še poglabljajo. Zato pa so spodbujanje dobrega počutja ter v sklopu tega SEDP in PDP zaposlenih izrednega pomena. SEDP je celovit koncept, ki ga mnogi enačijo s srečo in se v splošnem nanaša na občutke splošne izpolnjenosti, zadovoljstva, smisla in kvalitete življenja. Kot tak pomembno prispevka k večji zavzetosti, zadovoljstvu in motivaciji zaposlenih, krepi njihovo pripadnost podjetju ter medsebojne odnose. Medtem pa lahko PDP enačimo s psihološkim zdravjem ter se v okviru delovnega okolja kaže predvsem v prosocialnem vedenju, večji pripravljenosti za pomoč drugim, pozitivni naravnanosti, večji produktivnosti, inovativnosti in navsezadnje tudi v boljšem obvladovanju stresa. Neobvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju ter s tem povezane višje ravni stresa in nižje ravni dobrega počutja zaposlenih imajo lahko vrsto negativnih učinkov, ki na ravni zaposlenih kažejo na čustveni, vedenjski, kognitivni in fiziološki ravni ter kot take izrazito negativno vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Posledice navedenega pa občuti tudi organizacija, in sicer predvsem v obliki višjih stroškov kot posledice večjega absentizma, prezentizma in fluktuacije zaposlenih, njihove nižje delovne učinkovitosti, večjega števila napak pri delu, pogostejših z delom povezanih nesreč in obolenj, slabših medosebnih odnosov, nižje motivacije in zadovoljstva in kot posledica nižje splošne poslovne uspešnosti organizacije. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo psihosocialnih tveganj, PDP, SEDP in njihove povezave med zaposlenimi v dveh majhnih družinskih podjetjih na Pohorju, ki delujeta v gostinsko-turističnem sektorju. Za dan sektor so značilne sezonskost dela, neredne delovne ure, delo ob neugodnem času, kadrovske težave ter izpostavljenost fizični in čustveni izčrpanosti. V sklopu tega smo si zadali štiri hipoteze. Preko uporabe metod deskriptivne statistike, Shapiro-Wilkovega testa normalnosti porazdelitve, Mann- Whitneyjevega U-testa za primerjavo dveh neodvisnih vzorcev in Spearmanovega koeficienta korelacije za ugotavljanje statistično pomembnih povezav med spremenljivkami, smo ugotovili, da se kljub danim tveganjem, zaposleni v obeh preučevanih organizacijah v povprečju delno dobro počutijo, so zadovoljni s svojim življenjem, ne doživljajo psihosocialnih tveganj v delovnem okolju ter da se stopnja zaznanih psihosocialnih tveganj med njimi statistično pomembno ne razlikuje. Dokazali smo tudi, da v preučevanih organizacijah ni statistično pomembne negativne povezave med psihosocialnimi tveganji in SEDP in PDP zaposlenih. Na podlagi analize podatkov in izvedenega teoretičnega pregleda danih konceptov, smo oblikovali smernice za izboljšanje stanja psihosocialnih tveganj, SEDP in PDP zaposlenih v preučevanih organizacijah.A. M. Gričnik20252025-05-15 20:39:18Magistrsko delo/naloga92827UDK: 331.44COBISS_ID: 241696003sl