Kritična analiza spornih metod ugotavljanja lažiBernik, Vita (Avtor) Areh, Igor (Mentor) zaznavanje lažisporne metodeetikazanesljivostmagistrska delaSporne metode ugotavljanja laži, kot so analiza mikroobraznih izrazov, tehnologija možganskih prstnih odtisov (angl. brain fingerprinting), analiza očesnih gibov in termografsko zaznavanje, pogosto temeljijo na pomanjkljivo preverjenih znanstvenih predpostavkah in neenotnih interpretacijah. Njihova uporaba v sodnih postopkih sproža številna vprašanja glede zanesljivosti, veljavnosti in etike. V nekaterih primerih, kot je Harrington v. State of Iowa (2003), so bili dokazi, pridobljeni s pomočjo takšnih tehnik, označeni kot nerelevantni ali nezadostno utemeljeni, kar potrjuje pomisleke o njihovi forenzični vrednosti. Tehnike pogosto ustvarjajo vtis znanstvene natančnosti, a številne študije kažejo na njihovo nizko ponovljivost in visoko stopnjo subjektivnosti. Poleg znanstvenih dvomov se pojavljajo tudi etične dileme, povezane z invazivnostjo nekaterih metod, zlasti pri uporabi nanotehnologij in biometričnih sistemov, ki lahko posegajo v pravico do zasebnosti in spoštovanje telesne integritete. Zaznavanje laži postane še posebej problematično, ko se rezultati interpretirajo brez jasno določenih standardov ali se uporabljajo zunaj sodne dvorane, npr. pri pogajanjih o priznavanju krivde. Čeprav nobena od analiziranih metod ne zagotavlja nedvoumne in znanstveno potrjene identifikacije laži, se določeni pristopi, kot sta kognitivna analiza izjav in strateška uporaba dokazov, kažejo kot obetavni. Usmerjanje razvoja v smeri metod, ki temeljijo na preverjenih vedenjskih indikatorjih in kognitivnih obremenitvah, ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in strokovne odgovornosti predstavlja možen okvir za prihodnje izboljšave.V. Bernik20252025-05-18 16:59:11Magistrsko delo/naloga92842UDK: 159.9:177.3(043.2)COBISS_ID: 240069123sl