<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravni vidiki dostopnosti zdravil za hipotirozo v Sloveniji v luči pravice do zdravja</dc:title><dc:creator>Stevanovič Petek,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinsko pravo</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>regulativa zdravil</dc:subject><dc:subject>ščitnica</dc:subject><dc:subject>hipotiroza</dc:subject><dc:subject>pravica do zdravja</dc:subject><dc:subject>dovoljenje za promet z zdravilom</dc:subject><dc:subject>pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja</dc:subject><dc:subject>izjemno povračilo stroškov za zdravila</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo celostno obravnava problematiko dostopnosti zdravil za zdravljenje hipotiroze v Sloveniji in jo umešča v okvir temeljne človekove pravice do zdravja. Ugotavlja, da motnje v delovanju ščitnice, zlasti hipotiroza, v svetu naraščajo, medtem ko je v Sloveniji dostopnost zdravil za to bolezen omejena – na voljo sta le dve zdravili, kar nas postavlja na rep evropske lestvice. Ključen izziv predstavljajo stranski učinki obstoječih zdravil, ki veliko bolnikov silijo v iskanje alternativ. Delo poudari pravico do zdravja kot mednarodno priznano temeljno človekovo pravico, ki vključuje tudi dostopnost do zdravil. Pri tem analizira slovensko pravno ureditev in ključne mednarodnopravne vire, ki vplivajo na razlago te pravice. V iskanju rešitev se magistrsko delo osredinja na regulacijo zdravil, s poudarkom na različnih postopkih pridobivanja dovoljenj za promet z zdravili: centraliziran postopek na ravni EU, postopek z medsebojnim priznavanjem, decentraliziran postopek in zlasti nacionalni postopek v Sloveniji. Poleg sistemske regulative obravnava delo tudi vidik uresničevanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V praksi se številni bolniki zaradi neustreznega odziva na razpoložljiva zdravila odločajo za zdravila, dostopna v drugih državah članicah, na beli recept. Čeprav ta zdravila niso vključena v pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zakon v izjemnih primerih omogoča možnost povračila stroškov, če so izpolnjeni določeni pogoji. Delo predstavi tudi dve relevantni sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki osvetljujeta prakso povračila stroškov zdravil v takih primerih. Magistrsko delo tako poudarja potrebo po širši dostopnosti zdravil za hipotirozo in v povezavi s tem analizira mogoče pravne rešitve.</dc:description><dc:publisher>U. Stevanovič Petek</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-21 09:26:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92877</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 346.5:614.35(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247567619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
