<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kockovni komplementi posplošenih Fibonaccijevih kock</dc:title><dc:creator>Zobovič,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vesel,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>posplošena Fibonaccijeva kocka</dc:subject><dc:subject>Fibonaccijeva kocka</dc:subject><dc:subject>kockovni komplement</dc:subject><dc:subject>hiperkocka</dc:subject><dc:subject>binarni niz</dc:subject><dc:subject>delna kocka</dc:subject><dc:subject>medianski graf</dc:subject><dc:subject>graf</dc:subject><dc:subject>povezanost grafov</dc:subject><dc:subject>Hammingova razdalja</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu preučujemo kockovne komplemente posplošenih Fibonaccijevih kock Q_h^C(f). Ti grafi nastanejo tako, da najprej iz hiperkocke Q_h odstranimo vsa vozlišča, ki vsebujejo niz f. Ce je G induciran podgraf od Q_h, potem je kockovni komplement grafa G graf, induciran z množico vozlišč grafa Q_h, ki niso v G. Kockovni komplement posplošene Fibonaccijeve kocke je tako podgraf od Q_h, induciran z množico vseh vozlišč, ki vsebujejo niz f. Osrednji del magistrskega dela je namenjen analizi povezanosti teh grafov. Z upoštevanjem struktur binarnih nizov, kot je parameter simetrije r(f) in podobnost začetka in konca niza π(f), podamo pogoje, pod katerimi so ti grafi povezani ali nepovezani. V nadaljevanju nas zanima tudi, kdaj ti grafi zadoščajo pogojem za delne kocke in medianske grafe, kar raziskujemo z uporabo teorije marjetičnih kock ter ustreznih karakterizacij.</dc:description><dc:publisher>[A. Zobovič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-26 17:07:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92925</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 519.17(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 239926019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
