<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekonomska ocena škode v drogovnjaku po jelenjadi</dc:title><dc:creator>Praznik,	Ivan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pažek,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Črtomir	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekonomika</dc:subject><dc:subject>gozd</dc:subject><dc:subject>jelenjad</dc:subject><dc:subject>ocena škode</dc:subject><dc:description>Jelenjad velja za plemenito žival, ki jo je bilo v preteklosti težko opaziti, danes pa se je prerazmnožila do te mere, da povzroča gospodarsko škodo tako v gozdarskem kot kmetijskem sektorju. Škoda se je pojavila tudi v gozdovih kmetije Kajžer, na kateri predstavlja gozdarstvo 40 % prihodkov. Po prijavi škode na 0,29 hektara drogovnjaka so lovci ocenili 49 % škodo v vrednosti 1.003,29 evrov.  Zaradi slednjega je v nalogi na podlagi kalkulacije skupnih stroškov in CBA-analize (Cost Benefit Analysis) izdelan dejanski pregled vpliva škode v drogovnjaku na skupni finančni rezultat gozda na podlagi desetletnih obdobij v njegovi 120 letni življenjski dobi (1976–2095). V magistrski nalogi se primerja finančni rezultat teoretično nepoškodovanega sestoja z dejanskim poškodovanim sestojem. Za namen raziskave se je pripravila metoda ocene škode v drogovnjaku. Do sedaj še ni izdelane konkretne metodologije, po kateri bi lahko ocenjevali škodo v gozdu. 
Pregled literature, ki je bila uporabljena v raziskavi, temelji na objavljenih strokovnih člankih ter raziskavah doma ter v tujini in naravnana na temo problematike škode po jelenjadi in njeni prerazmnožitvi ter ukrepih za njeno preprečevanje. Model ocene škode je pripravljen v elektronski preglednici Excel in temelji na dosledni premeri poškodovanih in nepoškodovanih dreves. Po tej metodi je vpisano število dreves po debelinskih stopnjah v model, ki so se mu dodali osnovni podatki iz gozdno-gojitvenega načrta, nakar se je v modelu samodejno izvedel preračun. 
V zaključku naloge so predstavljeni predlogi odločevalcem v tej panogi in načrtovalcem, kako ravnati ob prerazmnoženosti z divjadjo. Predlogi izhajajo iz literature, ki je bila uporabljena v ta namen,  ter rezultatov raziskave, s katerimi se želi predstaviti škodo na daljše časovno obdobje, s pomočjo SWOT-analize pa nekatere nevarnosti, ki so lahko posledica škode po jelenjadi v gozdu.</dc:description><dc:publisher>I. Praznik</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-28 21:49:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92974</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 639.111.1:631.164.28(043)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 242204163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
