<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>K zdravju usmerjeno vodenje in psihofizično zdravje zaposlenih</dc:title><dc:creator>Malešič,	Diana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tement,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>K zdravju usmerjeno vodenje</dc:subject><dc:subject>validacija</dc:subject><dc:subject>psihofizično zdravje</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>delovne zahteve in viri</dc:subject><dc:subject>delovno zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>transformacijsko vodenje</dc:subject><dc:description>Številne teoretične nejasnosti in metodološke pomanjkljivosti na področju zdravega vodenja so v zadnjem desetletju spodbudile razvoj konceptualno raznolikih modelov in merskih instrumentov. V sklopu magistrske naloge smo se odločili za prevod in validacijo Vprašalnika k zdravju usmerjenega vodenja (angl. Health-Oriented Leadership Inventory – HoL), ki je v preteklih raziskavah izkazal dobro psihometrično ustreznost in celostno obravnavo koncepta. Vprašalnik temelji na štirih dimenzijah vodstvene skrbi za zdravje: zavedanju zdravja, vrednotenju zdravja, življenjskem slogu in zdravju podpornem vedenju. Osrednji cilj raziskave je bil preveriti faktorsko strukturo slovenskega prevoda vprašalnika ter oceniti njegove osnovne psihometrične značilnosti. Dodatno smo konstruktno veljavnost preverjali s povezavami z vsebinsko sorodnimi konstrukti, kriterijsko veljavnost pa s preverjanjem, ali zdravju usmerjeno vodenje pojasnjuje dodatno varianco v psihofizičnem zdravju zaposlenih nad obstoječimi oblikami splošnega vodenja (transformacijsko vodenje). V raziskavi je sodelovalo 227 zaposlenih oseb (149 žensk in 78 moških), starih med 18 in 62 let. Podatki so bili zbrani s pomočjo testne baterije, ki je poleg vprašalnika HoL vključevala tudi Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Lestvico psihofizičnega zdravja (SPFZ-2), Vprašalnik delovnih zahtev in resursov, del Vprašalnika multifaktorskega vodenja (MLQ) in enopostavkovno mero delovnega zadovoljstva. Rezultati so potrdili večdimenzionalno in hierarhično strukturo vprašalnika, skladno s teoretičnim modelom, ob tem pa smo zaznali nekatere metodološke težave, ki smo jih pojasnili in utemeljili v poglavju Interpretacija, kjer smo podali tudi predloge za nadaljnje raziskovanje in izboljšave. Korelacije z drugimi konstrukti dodatno potrjujejo konstruktno veljavnost, regresijska analiza pa je razkrila dodatni prispevek HoL pri napovedovanju zdravja zaposlenih, kar potrjuje njegovo kriterijsko veljavnost in uporabnost v raziskovalne in kadrovske namene.</dc:description><dc:publisher>D. Malešič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-04 14:18:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93082</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.944.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241885443</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
