Zastopanost žensk na vodilnih položajih: Slovenija v primerjavi z Norveško in MadžarskoBerden, Tija (Avtor) Šarotar Žižek, Simona (Mentor) Ženskevodenjevodilni položajispolna neenakostprimerjava držav.Čeprav ženske že dolgo aktivno sodelujejo na trgu dela in pogosto presegajo moške v izobrazbeni strukturi, ostajajo njihove možnosti za zasedanje najvišjih vodstvenih položajev še vedno omejene. Statistični podatki dosledno razkrivajo razhajanje med formalno zagotovljeno enakostjo spolov in dejansko prisotnostjo žensk v strukturah odločanja. Ta razkorak ni posledica pomanjkanja znanja ali sposobnosti posameznic, temveč rezultat sistemskih ovir, kot so stekleni strop, spolni stereotipi, pomanjkanje mrež podpore in neuravnoteženega usklajevanja med poklicnim in zasebnim življenjem, s katerimi se ženske soočajo kljub formalni enakosti in postopnemu napredku na področju zastopanosti. Analiza primerov treh držav, Norveške, Slovenije in Madžarske je razkrila izrazite razlike v politični volji, kulturnih normah in sistemski podpori za spodbujanje enakosti. Norveška je izstopala z visoko zastopanostjo žensk v vodstvu, podprto z zakonodajnimi ukrepi, kot so spolne kvote. V Sloveniji se je napredek uresničeval počasneje, kljub visoki izobrazbi žensk in formalni enakopravnosti. Na Madžarskem pa so tradicionalni pogledi na vlogo žensk ter pomanjkanje politične zavezanosti bistveno omejevali možnosti za enakovredno vključevanje. Primerjava je potrdila, da pravne možnosti same po sebi niso bile zadostne, če jih niso spremljali učinkoviti mehanizmi za odpravo sistemskih ovir. Raziskava poudarja pomen celostnega pristopa k spodbujanju enakosti spolov, ki vključuje spremembe na zakonodajni, institucionalni in kulturni ravni ter krepitev podpornih politik, ki ženskam omogočajo dejansko enakovredno vključevanje v procese odločanjaT. Berden20252025-06-05 16:32:53Diplomsko delo/naloga93098UDK: 005.32-055.2COBISS_ID: 247310851sl