<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Območje gradbene parcele ter evidentiranje območja služnosti in stavbne pravice</dc:title><dc:creator>Kunst,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Območje gradbene parcele</dc:subject><dc:subject>evidentiranje nepremičnin</dc:subject><dc:subject>katastrski postopek</dc:subject><dc:subject>območje služnosti</dc:subject><dc:subject>območje stavbne pravice</dc:subject><dc:subject>kataster nepremičnin.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga z naslovom ''Območje gradbene parcele ter evidentiranje območja služnosti in stavbne pravice'' je namenjena predvsem celostni in korektni predstavitvi novosti, ki jih v slovenski pravni red prinašata Zakon o katastru nepremičnin (ZKN) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Oba zakona prinašata pomembne novosti predvsem na področju evidentiranja nepremičnin kot tudi novosti, ki so ključnega pomena v postopkih gradnje in ustanavljanja služnosti in stavbnih pravic.
Nepremičninske evidence so že pred sprejemom ZKN imele ključno vlogo v postopkih z nepremičninami. Zemljiška knjiga, zemljiški kataster in kataster stavb so pred sprejemom ZKN bile matične nepremičninske evidence, kjer so se vodili podatki o nepremičninah. Ključno spremembo, napram prejšnji ureditvi, pa je prinesel nov zakon, ki je kot temeljno nepremičninsko evidenco postavil kataster nepremičnin, v kateri so združeni podatki, ki so se predhodno vodili v več različnih evidencah. Tako je ZKN celostno prenovil sistem evidentiranja nepremičnin v slovenskem pravu in, s poenotenjem, v postopke z nepremičninami prinesel večjo pravno varnost in zmanjšal možnost nastanka sporov. Kot eno izmed temeljnih sprememb je ZKN v slovenski pravni red prinesel tudi enotni katastrski postopek določitve območja služnosti in stavbne pravice. Območje pravic se po novi ureditvi določa s katastrskim postopkom in se določa, napram prejšnji ureditvi, z višjo stopnjo natančnosti in ne zgolj opisno. Določitev območja pa neposredno vpliva na možnost izvajanja pravic v praksi, kar pomeni da pravilna in natančna določitev območja pravice prispeva k stabilnosti tako pravnega promet kot k zmanjševanju negotovosti v stvarnopravnih razmerjih. Novost pa prinaša tudi ZUreP-3, ki postavlja obvezo vpisa območja gradbene parcele in njenih sestavin v kataster nepremičnin. Obveznost vpisa območja gradbene parcele bo tako igralo pomembno vlogo še posebej pri postopkih novogradenj, kjer bo ključnega pomena tudi korektna določitev območja služnosti in stavbne pravice. Kot slabost nove ureditve pa se pojavlja (ne)vzpostavitev  sistema eGraditev, ki bo služil vpisu gradbene parcele v evidence, a bo v celoti vzpostavljen šele v začetku leta 2026.
Nova ureditev na področju evidentiranja nepremičnin in s tem tudi nova nepremičninska evidenca, kataster nepremičnin, predstavljata korenito spremembo v slovenskem stvarnem pravu. Kljub temu da nova ureditev prinaša veliko pozitivnih sprememb, bo za nemoteno in korektno rabo potrebnega še precej časa in veliko previdnosti pri uporabi novih določb.</dc:description><dc:publisher>J. Kunst</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-16 11:14:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93254</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.2(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247590915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
