<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Napredek v reviziji: prehod od tradicionalnih metod v revizijskih postopkih k naprednim</dc:title><dc:creator>Tičić,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Revizija</dc:subject><dc:subject>tradicionalni postopki</dc:subject><dc:subject>napredek v reviziji</dc:subject><dc:subject>prehod k tehnologiji</dc:subject><dc:subject>revizijska tehnologija.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu z naslovom »Napredek v reviziji: prehod od tradicionalnih metod v revizijskih postopkih k naprednim« se osredotočamo na prehod revizijskih metod, ki se v zadnjih desetletjih soočajo z ogromnimi spremembami, predvsem zaradi vpliva tehnološkega razvoja. V preteklosti je glavnina revizijskega dela temeljila na ročnem pregledovanju dokumentov, na terenskem delu revizorjev in na neposrednem zbiranju revizijskih dokazov, medtem ko se danes način izvajanja revizijskih postopkov in način zbiranja dokazov bistveno razlikuje v primerjavi z preteklostjo. Danes v ospredje stopajo računalniško podprti revizijski postopki in izvajanje teh s pomočjo avtomatizacije, umetna inteligenca in podatkovna analitika. 
Najprej začnemo s zgodovinsko predstavitvijo razvoja revizije, kjer je mogoče jasno opaziti prehod iz obdobja, ko je bil glavni cilj revizije odkrivanje napak in prevar v računovodskih knjigah, k sodobnim pristopom, ki temeljijo na zagotavljanju višje stopnje zanesljivosti, učinkovitosti in sprotne analize podatkov. Posebno pozornost namenjamo primerjavi med tradicionalnimi in naprednimi tehnološko podprtimi metodami, kjer se ugotavlja, da nove metode ne le, da zmanjšujejo možnost človeških napak, ampak tudi omogočajo bolj celovito obravnavo podatkovnih sklopov ter hitrejše prepoznavanje možnosti obstoja tveganj. Izpostavljamo številne prednosti in slabosti uporabe tradicionalnih in naprednih metod, ter kako se tega poslužujejo revizijska podjetja po Svetu. 
V praktičnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjujev revizorjev v slovenskih revizijskih družbah, želeli smo ugotoviti kakšne metode oziroma način izvajanja revizijskih postopkov uporabljajo revizorji v Sloveniji. Rezultati pridobljenih odgovorov nakazujejo, da večina revizorjev v Sloveniji že uporablja napredne metode pri izvajanju posla revizije, in da lahko v prihodnosti pričakujemo še večji napredek na področju revizijske tehnologije. Ugotovljeno je, da napredne metode, ki so tehnološko podprte, čedalje bolj zmanjšujejo potrebo po fizični prisotnosti revizorjev na lokaciji revidirancev. Ne glede na vse naštete prednosti tehnološko podprtih naprednih metod, ki jih omenjamo, človeška presoja čedalje ostaja ključna, še posebej pri interpretaciji rezultatov. V zaključku magistrskega dela pa se osredotočamo na prihodnosti revizije in potrebna znanja ter kompetence, ki jih bodo morali imeti revizorji v prihodnosti.</dc:description><dc:publisher>A. Tičić</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-20 10:09:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93349</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 657.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 242194435</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
