<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Funkcionalizacija poli(eugenol metakrilata) s tiol-en kemijo</dc:title><dc:creator>Oražem,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Paljevac,	Muzafera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>porozni polimeri</dc:subject><dc:subject>poliHIPE</dc:subject><dc:subject>HIP emulzija</dc:subject><dc:subject>eugenol metakrilat</dc:subject><dc:subject>1</dc:subject><dc:subject>6-heksandiol diakrilat</dc:subject><dc:subject>prosta verižna radikalska polimerizacija</dc:subject><dc:subject>tiol-en klik reakcija</dc:subject><dc:description>V okviru diplomske naloge smo izvedli sintezo eugenol metakrilata (EMA), ki smo ga pripravili z esterifikacijo med hidroksilno skupino eugenola in anhidridom metakrilne kisline. Tako dobljeni monomer smo nato analizirali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR) in jedrsko magnetno resonanco (NMR), pri čemer smo z obema metodama potrdili njegovo uspešno pripravo in ustrezno čistost. Reakcijski izkoristek se je gibal med 70 in 80%.
EMA smo uporabili za sintezo visoko poroznih polimernih materialov s polimerizacijo emulzije, pri čemer smo kot zamreževalo uporabili 1,6-heksandiol diakrilat (1,6-HDDA). Dobljene polimere smo podrobno okarakterizirali z uporabo FTIR spektroskopije, elementne analize (EA) ter vrstične elektronske mikroskopije (SEM). Rezultati FTIR spektroskopije in EA so pokazali, da sta bila oba monomera uspešno vgrajena v polimerno verigo, s čimer smo potrdili učinkovito polimerizacijo. Analiza z SEM pa je razkrila tipično odprtocelično strukturo z razvito notranjo poroznostjo. Velikost por v nastalih materialih se giblje med 2,7 in 25,3 μm, odvisno od deleža zamreževala. Pore so večje v primeru 15 mol% (1,6-HDDA) in manjše v primeru 85 mol% (1,6-HDDA).
V nadaljevanju smo proste alilne dvojne vezi v polimerni mreži izkoristili za funkcionalizacijo s pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionatom) (PETMP). Uspešnost reakcije smo potrdili z elementno analizo, saj je bil v modificiranem polimeru zaznan delež žvepla, ki ga v osnovnem materialu ni bilo. Analiza je pokazala, da je bil delež S višji (5,7%) pri polimerih z višjim deležem EMA (85 mol%) in obratno, nižji (4,2%) pri polimerih z nižjim deležem EMA (40 mol%).</dc:description><dc:publisher>[T. Oražem]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-14 00:06:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93683</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.091.3:678.744.33(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250541315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
