<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prisilno beračenje otrok v Parizu</dc:title><dc:creator>Lavrič,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frangež,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prisilno beračenje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Trgovina z ljudmi je sodobna oblika suženjstva, ki vključuje novačenje, prevoz, prenos, dajanje zatočišča ali sprejemanje ljudi s silo, z goljufijo ali s prevaro, da bi jih izkoriščali za dobiček. Ena izmed pojavnih oblik trgovine z ljudmi je prisilno beračenje, ki je lahko del organizirane kriminalitete. Prisilni berači so pogosto ustrahovani in prisiljeni oddati ves ali večino zaslužka od beračenja storilcem, ki jih psihično ali fizično izkoriščajo. Otroci predstavljajo velik delež žrtev. Temelj boja proti trgovini z ljudmi predstavljata Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter dopolnilni Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki (Palermski protokol). Francija je ena izmed držav, kjer je prisilno beračenje posebej izrazito; deluje kot izvorna, tranzitna in ciljna država, pri čemer je beračenje otrok  najopaznejše v mestnih središčih, zlasti v Parizu. Najpogosteje prizadene otroke, večinoma mlajše od 10 let, predvsem iz držav vzhodne Evrope, kot sta Romunija in Bolgarija. Še posebej ranljivi so romski otroci, ki so zaradi socialne izključenosti, pomanjkanja dostopa do izobraževanja in družinskih migracij izpostavljeni številnim tveganjem, da postanejo žrtve. Do izkoriščanja prihaja bodisi v okviru družinskega izkoriščanja, kjer otroke v beračenje silijo starši ali skrbniki, bodisi s strani organiziranih kriminalnih združb. Glavni dejavniki tveganja za prisilno beračenje so revščina, migracije, brezposelnost, socialna izključenost, pomanjkanje izobrazbe, diskriminacija, kriminaliteta, korupcija in vojne. Prisilno beračenje otrok ima hude posledice, kot so zdravstvene težave, podhranjenost, poškodbe, depresija, zasvojenost in omejen dostop do izobrazbe. Otroci pogosto trpijo za psihološkimi travmami in nizko samopodobo. Po osvoboditvi ostajajo ranljivi za ponavljajoč padec v izkoriščanje, zato potrebujejo zaščito in podporo pri reintegraciji. Francija se aktivno bori proti trgovini z ljudmi, kar vključuje sprejetje nacionalnega akcijskega načrta in sodelovanje v mednarodnih preiskavah. Kljub prizadevanjem država nima dovolj sredstev za pomoč žrtvam, kazni za storilce so nizke, pristojni organi preobremenjeni, ocenjevanje ranljivosti otrok pa pomanjkljivo.</dc:description><dc:publisher>L. Lavrič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-24 13:52:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93874</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.345-053.2(443.6)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248120835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Pariz (Francija);</dc:coverage></metadata>
