<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mikroplastika v živilih</dc:title><dc:creator>Falnoga,	Taja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šostar-Turk,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>varnost živil</dc:subject><dc:subject>kontaminacija</dc:subject><dc:subject>izpostavljenost človeka.</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil s sistematičnim pregledom literature analizirati vsebnost mikroplastike v različnih skupinah živil in oceniti prehransko izpostavljenost človeka. Najvišje vsebnosti mikroplastike so bile zaznane v sušenih ribah (44,54 ± 9,70 delca/g), morskih algah (15,15 ± 16,42 delca/g) in kozicah (11,22 ± 8,72 delca/g). Med rastlinskimi živili je izstopal sladkor s povprečno vrednostjo 291 delcev/100 g. Analiza prehranske izpostavljenosti je pokazala veliko variabilnost ocen letnega vnosa mikroplastike, ki se giblje od nekaj sto do več deset tisoč delcev na leto na osebo, odvisno od vrste živila, količine zaužitja in geografske regije. Posebno skrb vzbujajo živila, ki jih uživamo v celoti (školjke, kozice), in živila, ki prihajajo v stik z embalažo (sol, sladkor, formule za dojenčke), saj predstavljajo pomemben vir mikroplastične kontaminacije. Zaradi metodološke neenotnosti med študijami, različnih merskih enot in pomanjkanja standardiziranih analiz je primerjava podatkov omejena, kar dodatno otežuje oceno tveganja za zdravje ljudi.</dc:description><dc:publisher>T. Falnoga</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-24 14:34:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93882</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.2:678.5/.7(043)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 252686339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
