Absentizem in namerna bolniška odsotnost zaposlencev v dejavnosti računovodskih servisovFišinger, Sara (Avtor) Kolar, Iztok (Mentor) absentizembolniška odsotnostdejavniki absentizmazloraba bolniške odsotnostizaposleni.Magistrsko delo se osredotoča na absentizem, torej odsotnost zaposlenih z dela, ter raziskuje njegove vzroke, oblike in posledice za organizacije, posameznike, družbo in državo. Poudarjeni so različni dejavniki, ki vplivajo na prisotnost in odsotnost zaposlenih, kot so zdravstvene težave, delovni pogoji, osebnostni in družbeni dejavniki ter organizacijska klima. Prav tako je izpostavljena tema zlorabe bolniške odsotnosti in pomena jasnih pravil ter odprte komunikacije za njeno obvladovanje. V Sloveniji se odsotnost spremlja s kazalniki, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje. V nalogi so predstavljeni različni modeli absentizma, med katerimi so medicinski, deviantni, model umika ter ekonomski in kulturni model, ki pojasnjujejo vzroke za odsotnost z dela. Raziskava, izvedena med vodstvenimi delavci računovodskih servisov v Sloveniji, kaže, da fleksibilni delovni pogoji, kot sta prilagodljiv delovni čas in delo na daljavo, ter skrb za psihofizično počutje zaposlenih pomembno prispevajo k zmanjševanju absentizma in namerne bolniške odsotnosti. Prav nasprotno pa preobremenjenost in slaba organizacija dela povečujeta tveganje za odsotnosti, tudi neupravičene. Poleg tega je poudarjena vloga rednih razgovorov, nagrajevanja in psihološke podpore za izboljšanje prisotnosti. Naloga izpostavlja tudi problematiko prezentizma, kar pomeni prisotnost zaposlenih na delu kljub bolezni, ki lahko negativno vpliva na njihovo zdravje in produktivnost. Med posledicami absentizma so motnje v delovnem procesu, povečani stroški, znižana kakovost storitev ter slabše delovno vzdušje, kar vpliva na konkurenčnost podjetij in celotne družbe. Na ravni države absentizem povzroča dodatne stroške zdravstvenega in socialnega sistema ter zmanjšuje gospodarsko aktivnost. Za učinkovito zmanjševanje absentizma je nujno izvajanje celovitih ukrepov na različnih ravneh: pri posameznikih, organizacijah, družbi in državi. Ključno je vzpostaviti delovno okolje, ki spodbuja zaupanje, prilagodljivost, medsebojno podporo in učinkovito vodenje. Naloga poudarja, da uspešno upravljanje odsotnosti zahteva usklajeno delovanje ukrepov za spodbujanje zdravja, fleksibilnosti dela in kakovostnih delovnih pogojev ob aktivni vlogi vodstva. Takšen pristop lahko dolgoročno izboljša produktivnost, poveča organizacijsko uspešnost in prispeva k boljšemu počutju zaposlenih, kar je ključno za trajnostni razvoj vsake organizacije.S. Fišinger20252025-08-02 18:44:35Magistrsko delo/naloga94109UDK: 331.4:613.6COBISS_ID: 248170755sl