Strategije rabe orodij za strojno prevajanje pri pisanju besedil v nemščini kot tujem strokovnem jezikuPlos, Alenka (Avtor) Jazbec, Saša (Mentor) Zurc, Joca (Komentor) strojni prevajalnikistrategijenemščina kot tuji strokovni jezikvisokošolsko izobraževanjepisanje v tujem jezikuPisanje je predmet raziskovanja različnih disciplin, kar se odraža v raznolikosti teoretičnih okvirov. Področje raziskovanja strategij pisanja v tujem jeziku zajema naslednje dimenzije (Manchón, 2018): jezikovno (lastnosti besedil, žanrski vzorci), družbeno-kulturno (odzivi na zahteve diskurzivne skupnosti) in kognitivno-procesno (načrtovanje, oblikovanje, popravljanje). Strojno prevajanje, ki se je z nevronskimi mrežami močno razvilo po letu 2010, odpira mnoga vprašanja njegovega vpliva na strategije pisanja v tujem jeziku in na oblikovanje strojnoprevajalske pismenosti. Raziskave na področju učenja in poučevanja tujih jezikov kažejo pogostost uporabe strojnoprevajalskih orodij učencev ter ambivalentna stališča učiteljev glede njihove vključitve v pouk. Strojnoprevajalska orodja postajajo del sodobnega visokošolskega izobraževanja, tudi v okviru tujih strokovnih jezikov. Namen naše raziskave je bil zato celovito preučiti strategije in vlogo strojnoprevajalskih orodij pri pisanju v nemščini kot tujem strokovnem jeziku. Raziskava je usmerjena v zasnovo ustreznega raziskovalnega instrumenta, identifikacijo strategij piscev, analizo stališč visokošolskih učiteljev in študentov tujega strokovnega jezika do rabe strojnoprevajalskih orodij ter na podlagi teoretičnih in empiričnih ugotovitev oblikovanje priporočil za smiselno integracijo teh orodij v pedagoški proces in strokovno pisno komunikacijo. Uporabili smo integracijo metod, ki združuje podatke kvantitativne raziskave o strategijah rabe strojnoprevajalskih orodij pri pisanju besedil v nemščini kot tujem strokovnem jeziku pri študentih (spletni anketni vprašalnik) ter kvalitativne vpoglede v zaznave študentov (fokusna skupina) in visokošolskih učiteljev (polstrukturirani intervjuji). Rezultati kvantitativnega dela kažejo, da se velika večina študentov pri pisnih nalogah odloča za orodja, ki jih že poznajo, najpogostejša strategija je uporaba istega prevajalnika. Študenti pozitivno ocenjujejo vpliv strojnoprevajalskih orodij na hitrejše razumevanje strokovne terminologije, zmanjšanje strahu pred napakami in širitev besedišča, ob tem pa izražajo zmerno skrb glede prekomernega zanašanja na tehnologijo. Kvalitativni podatki dopolnjujejo ugotovitve kvantitativnega pristopa, in sicer: študenti strojnoprevajalska orodja dojemajo kot naraven del sodobnega učnega okolja, vendar ne kot nadomestilo za učenje jezika. Izpostavljajo potrebo po sistematičnih pedagoških smernicah za učinkovito rabo orodij. Pedagoški pristopi učiteljev vključujejo diskusijo o rabi orodij, kolektivno analizo prevodov, sodelovalno učenje in kritično refleksijo. Učitelji prav tako prepoznavajo dodano vrednost strojnoprevajalskih orodij pri usvajanju strokovnega besedišča, individualizaciji učenja in podpori tujim študentom, hkrati pa opozarjajo na nevarnost nekritične rabe, lažnega občutka znanja ter zmanjšane motivacije za aktivno učenje. Disertacija odpira razpravo o premišljeni integraciji strojnoprevajalskih orodij v učni proces pri učenju tujih (strokovnih) jezikov, da bi lahko sistematična raba teh orodij prispevala k trajnostnemu/dolgoročnemu razvoju tujejezične kompetence (pisne in tudi ustne), ne da bi spodbudila pasivno učenje ali zmanjšala motivacijo za učenje tujega (strokovnega) jezika.A. Plos20252025-08-06 11:29:24Doktorsko delo/naloga94165UDK: 81'25:81'322.4:811.112.2'243.3'276.6(043.3)COBISS_ID: 276219139sl