<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen fotosinteznih pigmentov in antioksidantov v solati pri obrambi pred polži</dc:title><dc:creator>Horvat,	Timotej Gabriel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbanek Krajnc,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Senekovič,	Jan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>solata (Lactuca sativa L.)</dc:subject><dc:subject>mrežasti slinar (Deroceras reticulatum)</dc:subject><dc:subject>španski lazar (Arion vulgaris)</dc:subject><dc:subject>fotosintezni pigmenti</dc:subject><dc:subject>antioksidanti</dc:subject><dc:description>Solata (Lactuca sativa L.) sodi med gospodarsko pomembnejše zelenjadnice, njeno pridelavo ogrožajo številni rastlinojedi škodljivci, med katerimi so tudi polži. Cilj magistrskega dela je bil raziskati odziv antioksidativnega sistema solate na oksidativni stres, ki nastane ob napadu dveh različnih vrst polžev. Askorbatno-glutationski cikel in ksantofilni cikel predstavljata ključna antioksidativna mehanizma v rastlinah, spremembe v vsebnosti njunih komponent (askorbat, glutation in fotosintezni pigmenti) lahko služijo kot pokazatelji nivoja oksidativnega stresa. V poskusu smo rastline v kontroliranih pogojih rastlinjaka ločeno izpostavili dvema vrstama polžev mrežasti slinar (Deroceras reticulatum) in španski lazar (Arion vulgaris), pri čemer smo spremljali spremembe v vsebnosti askorbata, glutationa ter fotosinteznih pigmentov v primerjavi s kontrolno skupino. Napad polžev je povzročil pomembne,  statistično značilno različne spremembe v vsebnostih antioksidantov. Napad lazarja je povzročil povečanje vsebnosti glutationa in askorbata v listih ter njuno zmanjšanje v koreninah, medtem ko je napad slinarja povzročil zmanjšanje vsebnosti obeh antioksidantov tako v listih kot v koreninah. Spremembe so bile vidne tudi pri fotosinteznih pigmentih – povečala se je vsebnost skupnih karotenoidov, anteraksantina in zeaksantina, zmanjšala pa vsebnost skupnih klorofilov in violaksantina. Rezultati kažejo, da napad polžev sproži aktivacijo antioksidativnih mehanizmov, kar prispeva k boljšemu razumevanju sistemske obrambne prilagoditve rastlin ob napadu rastlinojedih škodljivcev.</dc:description><dc:publisher>T. G. Horvat</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-07 18:07:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94198</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 635.52:632.6(043)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248150787</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
