Videokonferenca kot instrument ustne obravnave v sodnem postopku ter njen poseg v načelo neposrednostiŠmigoc, Matej (Avtor) videokonferencaCOVID-19zaslišanjeglavna obravnavaneposrednostustnostkazenski postopekcivilni postopekV civilnih in kazenskih postopkih se lahko vloge pri sodišču vlagajo v elektronski obliki, na narokih lahko stranke in ostali udeleženci sodelujejo z uporabo videokonference, sodišča pa lahko svoje odločbe vročajo po elektronski poti. Namen vodenja postopkov na tak način je v zagotovitvi njihove hitrosti in ekonomičnosti, ustrezna zakonska podlaga pa je sodiščem na voljo že dalj časa. Ukrepi zaradi preprečevanja širjenja virusne bolezni COVID-19 so napredek na tem področju pospešili, predvsem z možnostjo uporabe videokonference, ki sodišču omogoča izvedbo glavnih obravnav ter zaslišanj strank, prič in izvedencev brez njihove fizične navzočnosti v razpravnih dvoranah. Zato je zaradi psihološkega vidika izvedbe dokazov z uporabo videokonference in vpliva neverbalnega vtisa zaslišane osebe na sodnikovo zaznavanje, posebno pozornost treba nameniti spoštovanju temeljnih načel, še posebej načelu neposrednosti. Odgovore na vprašanja, ki se v zvezi z uporabo videokonference v sodnem postopku postavljajo, pa je treba iskati z interdisciplinarnim in primerjalnopravnim pristopom.20242025-08-15 03:22:10Neznano94400UDK: 347.9OceCobissID: 179685123COBISS_ID: 182181379DOI: 10.18690/um.pf.1.2024.7sl