Vpliv arhitekture zapora na vedenje zapornikovMerc, Maša (Avtor) Hacin, Rok (Mentor) vpliv arhitekturevedenje zapornikovdiplomske nalogeArhitektura predstavlja pomemben, a dostikrat spregledan vidik zaporskega sistema, ki lahko bistveno prispeva k bolj humanim, varnim in učinkovitim oblikam prestajanja kazni. Zapori so si med seboj zelo različni. Še posebej so razlike vidne med zapori, ki so zgrajeni v različnih zgodovinskih obdobjih. Arhitekturne zasnove zaporov so bile prepoznane kot eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo ne le na varnost in nadzor, temveč tudi na vsakodnevno izkušnjo posameznika v kazenskem sistemu. Arhitektura ne deluje zgolj kot funkcionalen okvir za izvrševanje kazni, temveč tudi kot pomemben dejavnik, ki vpliva na psihološko in vedenjsko dinamiko zapora. Z uporabo deskriptivnega pristopa je bila izvedena analiza relevantne literature s področij arhitekture, psihologije, sociologije in kriminologije. Preučeni so bili zgodovinski modeli zaporov (npr. model panoptikona, auburnski model, pensilvanski model) in sodobnejše oblike (npr. odprti model). Ugotovili smo, da prostorski elementi, kot so dostop do naravne svetlobe (ali umetne svetlobe, podobne naravni), velikost celic, odprtost samega zapora, povezanost z zunanjim okoljem in prenatrpanost, vplivajo na duševno zdravje zapornikov, njihovo vedenje in uspešnost resocializacije. Ustrezna arhitekturna ureditev prispeva k zmanjšanju napetosti, agresije in stresa med zaporniki. Poleg tega krepi odnose med zaporniki in osebjem ter podpira cilje resocializacije.M. Merc20252025-08-15 19:08:01Diplomsko delo/naloga94417UDK: 725.1:343.8(043.2)COBISS_ID: 248123395sl