<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nanokompoziti v sistemu Fe-Cu: sinteza, karakterizacija in potencial za uporabo v magnetni hipertermiji</dc:title><dc:creator>Bačani,	Iztok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ban,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stergar,	Janja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>FeCu</dc:subject><dc:subject>magnetni nanodelci</dc:subject><dc:subject>mehansko mletje</dc:subject><dc:subject>koprecipitacija</dc:subject><dc:subject>Curiejeva temperatura</dc:subject><dc:subject>magnetna hipertermija.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo prikazuje sintezo FeCu magnetnih nanodelcev z uporabo prahu železa in bakra v visokoenergetskem planetarnem mikromlinu ter z uporabo koprecipitacije, pri kateri smo uporabili železove in bakrove nitrate ter sulfate. S sintezami smo želeli pridobiti in analizirati delce, ki bi imeli ustrezno Curiejevo temperaturo (TC) in bi jih lahko uporabili v magnetni hipertermiji.
Najprej smo FeCu zlitine sintetizirali s pomočjo visokoenergetskega planetarnega mikromlina, vendar nam je zaradi tehnične okvare planetarnega mikromlina uspelo izvesti le tri mletja. Preučili smo le, kako na sintezo vpliva suho in mokro mletje pri enakem času mletja in inertni atmosferi. Pridobljenim vzorcem smo z modificirano termogravimetrično analizo (TGA) določili TC, z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG) pa sestavo in povprečno velikost nanodelcev, ki je znašala 6,9 nm. Rezultati kažejo, da je suho mletje primerljivo z mokrim, saj je TC približno enak.
Za naslednjo metodo sintetiziranja smo izbrali metodo koprecipitacije. Kot reducent smo uporabili natrijev borohidrid, kot prekurzorja pa železove in bakrove soli. Za sintezo FeCu nanodelcev smo železove in bakrove soli v molskem razmerju 43 : 57 raztopili v vodi ali v mešanici vode in etanola. Sinteze smo izvajali pri različnih pogojih. Raziskovali smo, kako pH, vrsta reducenta in topila vplivajo na lastnosti končnega produkta. Opazovali smo spremembo barve in magnetne lastnosti. Vzorcema, ki sta imela opazne magnetne lastnosti, smo ponovno z TGA določili TC, z RTG pa sestavo in povprečno velikost nanodelcev, ki je znašala 7,3 nm. Rezultati so pokazali, da so nastali železovi oksidi. Zlitine FeCu z ustrezno TC nismo uspeli sintetizirati.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2025-08-17 18:20:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94425</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
