<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Starejši odrasli in prepoznava sporočil ribarjenja</dc:title><dc:creator>Kadunc,	Ninika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrhovec,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Digitalizacija sodobne družbe prinaša številne koristi, kot so lažji dostop do informacij, enostavnejša komunikacija in večja neodvisnost uporabnikov. Hkrati pa prinaša tudi nove varnostne izzive, saj se z naraščajočo uporabo interneta povečuje tudi tveganje za različne oblike kibernetskega kriminala. Med njimi posebej izstopa ribarjenje (phishing), ki temelji na pošiljanju zavajajočih sporočil z namenom pridobivanja občutljivih osebnih ali finančnih podatkov. Starejši odrasli so pri tem ranljivejša skupina, saj jih zaznamujejo nižja digitalna pismenost, manjše izkušnje ter pogosto večja zaupljivost.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako uspešno starejši odrasli prepoznavajo legitimna in lažna sporočila ter kateri dejavniki pri tem igrajo ključno vlogo. V ta namen je bil izveden anketni vprašalnik, ki je vključeval tri legitimna in tri lažna sporočila, udeleženci pa so ocenjevali njihovo verodostojnost. Rezultati so pokazali, da starejši od 80 let sporočila prepoznavajo najslabše, kar potrjuje njihovo večjo ranljivost. Največ težav so imeli pri lažnem bančnem sporočilu, kar nakazuje, da jim uveljavljeni pošiljatelji vzbujajo visoko stopnjo zaupanja. Po drugi strani so pri enem legitimnem primeru sporočilo bolje prepoznali kot mlajši starejši, kar potrjuje njihovo previdnost, a hkrati razkriva težave pri razlikovanju legitimnih od lažnih vsebin.
Digitalna samozavest se je pokazala kot pomemben dejavnik pri zaznavi lažnih sporočil, vendar so samozavestni uporabniki pogosto napačno označevali tudi legitimna sporočila kot lažna, kar kaže na pretirano previdnost. Pretekla viktimizacija ni zagotovila boljše zaščite, saj bistvenih razlik pri prepoznavi lažnih sporočil skoraj ni bilo. Pogostejša uporaba pametnih naprav se je izkazala za pozitiven dejavnik, saj so pogosti uporabniki v povprečju sporočila bolje prepoznavali. Izobrazba je pomembno vplivala predvsem na zaznavo bančnega sporočila, kjer so anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe bistveno slabše prepoznali prevaro. Ugotovitve kažejo, da so za zmanjšanje ranljivosti starejših odraslih potrebni ciljno usmerjeni preventivni programi, prilagojena izobraževanja in večje ozaveščanje, zlasti pri najstarejših ter manj izkušenih uporabnikih.</dc:description><dc:publisher>N. Kadunc</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-18 11:09:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94435</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.72:004.738.5-053.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 255074563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
