<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Domača mačka (Felis catus Linnaeus, 1758) kot invazivni plenilec prostoživečih živali</dc:title><dc:creator>Bedrač,	Larisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šajna,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>domača mačka</dc:subject><dc:subject>plenjenje</dc:subject><dc:subject>prostoživeče živali</dc:subject><dc:subject>invazivne vrste</dc:subject><dc:subject>taksonomska pestrost</dc:subject><dc:subject>funkcionalne lastnosti</dc:subject><dc:subject>habitati</dc:subject><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:subject>terenski popis</dc:subject><dc:description>Domača mačka (Felis catus) velja za enega najuspešnejših in hkrati najvplivnejših plenilcev prostoživečih živali na svetu. Čeprav gre za udomačeno vrsto, ki je tesno povezana s človekom, ohranja svoje naravno plenilsko vedenje. Sodobni človek z zagotavljanjem hrane, zatočišč in veterinarske oskrbe umetno zvišuje njen fitnes, kar omogoča, da populacije domačih mačk dosegajo visoke gostote tudi tam, kjer okolje za plenilce naravno ni ugodno. Zaradi tega imajo domače mačke potencial invazivne vrste, ki lahko pomembno vpliva na strukturo in dinamiko lokalnih ekosistemov. V okviru raziskave smo uporabili dve glavni metodi: anketiranje lastnikov mačk in terenski popis ostankov plena. S pomočjo spletne ankete smo zbrali podatke o izvoru mačk, njihovem bivanju ter o njihovem zdravstvenem stanju. Rezultati kažejo, da ima kar 55% vprašanih v svojem gospodinjstvu vsaj eno mačko kot hišnega ljubljenčka. Ključna ugotovitev je, da ima večina lastniških mačk omogočen izhod v zunanje okolje, kar jim omogoča izražanje naravnega plenilskega vedenja, hkrati pa kaže na večjo izpostavljenost boleznim in poškodbam za to skupino lastniških mačk. Rezultati terenskega popisa so pokazali, da domače mačke najpogosteje plenijo drobne sesalce (polovica vseh zabeleženih uplenjenih vrst), sledijo ptice in plazilci. Plenilska aktivnost je bila najintenzivnejša v spomladanskih in poletnih mesecih, predvsem v jutranjih urah. Kaže se tudi odvisnost samega plenjenja od temperaturnega gradienta, z najvišjo frekvenco plenjenja med 10 in 25 °C. Višja diverziteta in frekvenca plena sta bili zabeleženi v ruralnih okoljih v primerjavi z urbanimi. Funkcionalna analiza plena kaže na izjemno širok spekter plenjenja, predvsem pri razredu sesalci in ptice, kar potrjuje oportunistično naravo domače mačke kot plenilca.
Ugotovitve potrjujejo, da so domače mačke pomemben ekološki dejavnik v krajini, kar bi morali upoštevati pri upravljanju populacij prostoživečih vrst.</dc:description><dc:publisher>[L. Bedrač]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-18 11:19:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94436</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 599.742.731.2:591.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248340227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
