<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stopnja poznavanja in razumevanja označb na predpakiranih živilih med študenti in zaposlenimi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede</dc:title><dc:creator>Črešnar,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grobelnik Mlakar,	Silva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Robačer,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>označevanje</dc:subject><dc:subject>predpakirana živila</dc:subject><dc:subject>vprašalnik</dc:subject><dc:subject>potrošniki</dc:subject><dc:subject>stopnja seznanjenosti</dc:subject><dc:description>Evropska zakonodaja, zlasti Uredba (EU) št. 1169/2011, določa jasna pravila o označevanju živil, vendar med potrošniki še vedno obstajajo razlike v poznavanju in razumevanju teh informacij. Namen predpisov je zagotoviti jasne, razumljive in resnične podatke ter preprečiti zavajanje, a se pri interpretaciji obveznih in prostovoljnih označb, kot so sheme kakovosti ter prehranske in zdravstvene trditve, pogosto pojavljajo nejasnosti. V letu 2025 je bila izvedena anketa med 113 študenti in zaposlenimi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede o poznavanju in razumevanju označb na predpakiranih živilih. Najbolj prepoznana in najpogosteje izbrana shema kakovosti je bila »Izbrana kakovost – Slovenija« (prepoznava 52,2 %, izbira 46,0 %), najbolje razumljen znak pa »Pridelano/proizvedeno brez GSO«. Kar 92,0 % anketirancev je vedelo, da gluten vsebuje prava žita, skoraj vsi (99,1 %) pa so kot obvezni element označevanja prepoznali ime živila in seznam sestavin. Več kot 80,0 % jih je poznalo pomen datuma minimalne trajnosti oziroma roka uporabe. Preverjanje razlik med spoloma je pokazalo, da so ženske pogosteje prepoznale znak »Pridelano/proizvedeno brez GSO«, »Izbrana kakovost – Slovenija«, nacionalni zaščitni znak geografske označbe in znak »Višja kakovost«, moški pa nacionalni ekološki znak. Ženske so pri nakupu v večji meri upoštevale znak »Pridelano/proizvedeno brez GSO (gensko spremenjenih organizmov)«. Zaposleni so bolje poznali blagovno znamko kot neobvezni element označevanja, priporočila o dnevnem vnosu energije in hranil ter označbe, povezane z GSO (jajca, mleko, ribe in meso živali, krmljenih z GSO-krmo). Študenti so bili uspešnejši pri razumevanju pomena oznake »porabiti do« in pri drugih označbah, kjer so dosegli višjo stopnjo pravilnih odgovorov.</dc:description><dc:publisher>I. Črešnar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-19 15:11:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94492</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 664:659.154:366.14:37.091.8-055.1(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247729411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
