<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza mednarodne konkurenčnosti baltskih držav</dc:title><dc:creator>Novak,	Klementina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bekő,	Jani	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Senekovič,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>baltske države</dc:subject><dc:subject>konkurenčnost</dc:subject><dc:subject>geopolitične napetosti</dc:subject><dc:subject>deglobalizacija.</dc:subject><dc:description>Baltske države so majhna in odprta gospodarstva, ki so po svoji osamosvojitvi doživela hiter in osupljiv gospodarski uspeh na vseh pomembnih področjih. Ravno zaradi teh značilnosti so baltske države in njihova konkurenčnost pritegnile pozornost številnih raziskovalcev, ki so jih zaradi dinamične rasti poimenovali tudi baltski tigri. Največji razcvet in najhitrejšo gospodarsko rast so baltska gospodarstva doživela v 2000-ih letih. Globalna finančna kriza je nekoliko upočasnila rast BDP, a je bilo njihovo gospodarsko okrevanje kljub temu hitro. Baltske države so se kot najbolj konkurenčne izkazale na področju vzdržnosti javnih financ ter konkurenčnosti davčnega okolja in izobraževalnega sistema. Od leta 2022 se baltske države soočajo z novimi izzivi. Zaradi visoke stopnje odprtosti in njihove vpetosti v mednarodno trgovino so jih močno prizadele geopolitične napetosti med Rusijo in Ukrajino, ki so povzročile motnje v dobavnih verigah in padec baltskega izvoza v Rusijo. Le-ta je namreč predstavljala njihovo pomembno trgovinsko partnerico in bila ključna za baltski uvoz energentov. Tako so bile baltske države primorane spremeniti trgovinske tokove in poiskati alternativne trge. Z uvajanjem carin s strani ZDA in s stopnjevanjem geopolitične negotovosti v svetu je opazen tudi porast gospodarskega protekcionizma, ki bo posredno vplival tudi na baltske države. Napetosti zaradi rusko-ukrajinske vojne v ospredje postavljajo tudi vedno večji poudarek na krepitvi in večanju obrambnih izdatkov. Zaradi zgodovinskih povezav in geografske bližine Rusije so baltske države varnostnim tveganjem izpostavljene bolj kot druge evropske države, obrambna politika in vlaganje v varnost pa je zanje še večja prioriteta. Tako bo v ozadju vseh prihodnjih politik in ukrepov za povečanje mednarodne konkurenčnosti baltskih držav predvsem zagotavljanje čim večje gospodarske prilagodljivosti, geopolitične odpornosti, vojaške varnosti in pripravljenosti na geopolitične spremembe.</dc:description><dc:publisher>K. Novak]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-22 13:27:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94611</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 339.137(474)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250040067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
