<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Transspolne osebe kot žrtve trgovine z ljudmi</dc:title><dc:creator>Zagar,	Cheyenne	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frangež,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Obstoj različnih spolnih identitet, med katere spada transspolnost, predstavlja nov izziv v današnji družbi tudi na področju varnosti. V magistrskem delu predstavljamo transspolne osebe kot žrtve trgovine z ljudmi. Žrtev trgovine z ljudmi je lahko kdor koli, ne glede na raso, spol, vero in ne glede na spolno usmerjenost in spolno identiteto. Obstajajo določene ranljivosti, ki povečajo možnost postati žrtev trgovine z ljudmi. Sem vključujemo: revščino, brezdomstvo, odvisnost od substanc, problematične družine, že obstoječe duševne motnje in t. i. spolni odnosi za preživetje (ang. survival sex). Storilci trgovine z ljudmi izkoriščajo omenjene ranljivosti s prevaro in manipulacijo. Največja omejitev našega dela je pomanjkanje strokovne literature na temo transspolnih oseb kot žrtev trgovine z ljudmi. Analizirali smo delo nevladnih organizacij Slovenije, Španije in Italije, ki pomagajo žrtvam trgovine z ljudmi. Omejitev je bila neodzivnost španskih nevladnih organizacij za izvedbo intervjuja, ki nam ni omogočila poglobljenega razumevanja pojava, kot pa je bilo mogoče za Slovenijo in Italijo. Ugotovili smo, da so žrtve predvsem ženske, ki so žrtve spolnega izkoriščanja. Moški so žrtve predvsem delovnega izkoriščanja, otroci pa prisilnih porok. Ugotovili smo, da so analizirane nevladne organizacije imele vsaj en primer transspolne osebe žrtve trgovine z ljudmi. V večini primerov je šlo za transspolne ženske, žrtve prostitucije in spolnega izkoriščanja. Ugotovili smo, da analizirane nevladne organizacije nimajo zadostnih finančnih sredstev in da je potrebno izvajati programe izobraževanja in ozaveščanja strokovne in širše javnosti. Ugotovili smo, da potrebujejo žrtve trgovine z ljudmi različne oblike pomoči (zdravstveno, psihološko, finančno, pravno) in teh ne morejo nevladne organizacije same zagotoviti. Zaradi tega trgovina z ljudmi zahteva medinstitucionalno in mednarodno sodelovanje akterjev, ki se borijo proti njej.</dc:description><dc:publisher>C. Zagar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-25 14:32:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94687</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.43:613.880.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 257120003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
