<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Koloidna stabilnost delcev tanina mletih v planetarnem mikromlinu</dc:title><dc:creator>Perčič,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stergar,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pušnik Črešnar,	Klementina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tanin</dc:subject><dc:subject>koloidna stabilnost</dc:subject><dc:subject>mletje</dc:subject><dc:subject>hidrodinamski premer delcev</dc:subject><dc:subject>karakterizacija</dc:subject><dc:description>Tanini so polifenolne spojine, katere uvrščamo med naravne antioksidante in jih pridobivamo iz različnih delov rastlin. Od tega je odvisna tudi sama struktura molekule. Na podlagi strukture ločimo dve vrsti, kondenzirane in hidrolizirane. Tanini so, zaradi svojih lastnosti, zelo aplikativne spojine, katerih uporaba je razširjena na številnih področjih. Pomembni so tako za rastline kot pri ljudeh, saj zavirajo delovanje in razmnoževanje mikroorganizmov, ki povzročajo bolezenska stanja. Za njihovo učinkovito delovanje je stabilnost raztopine koloidov zelo pomemben dejavnik. Da dosežemo koloidno stabilnost, moramo zagotoviti ozko porazdelitev velikosti delcev in nižjo vrednost polidisperznega indeksa (PDI). Ena izmed metod, s katero vplivamo na ozko porazdelitev delcev je mletje. Z mletjem namreč povzročimo nastanek delcev manjšega hidrodinamskega premera mlevnega materiala, v primerjavi z izhodnim.
Diplomsko delo zajema študijo vpliva zmanjšanja velikosti delcev s pomočjo mletja, na koloidno stabilnost delcev tanina v vodnih suspenzijah. Delce smo mleli z uporabo planetarnega mikromlina in planetarnega krogličnega mlina, pri tem pa smo spreminjali procesne parametre, kot so razmerje med mlevnim materialom in mlevnimi kroglicami (1:15 in 1:20), čas mletja in število obratov. Pred izvedbo dela smo referenčni vzorec ovrednotili z uporabo metode dinamičnega sipanja svetlobe (DLS) in zeta potenciala, s termogravimetrično analizo (TGA) ter Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). Za določanje (končnega) premera zmletih delcev smo ponovno uporabili DLS, merjenje antioksidativnosti pa smo spremljali z UV-Vis spektrofotometrom.</dc:description><dc:publisher>[K. Perčič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-26 15:58:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94748</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 544.77.032.1:547.98(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249583875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
