Prezasedenost zaporov v SlovenijiDelagić, Jasmin (Avtor) Hacin, Rok (Mentor) kaznovalna politikaprezasedenostdiplomske nalogeZaključno delo se osredotoča na (pre)zasedenost slovenskih zaporov. V prvem delu so predstavljena različna pojmovanja kapacitet zaporov in njihove zasedenosti ter dejavniki, ki vplivajo na prezasedenost zaporov. V drugem delu zaključnega dela se osredotočamo na stanje v slovenskem zaporskem sistemu. Opisan je razvoj slovenskega zaporskega sistema z vidika povečevanja prostorskih kapacitet v obdobju 2000–2024. Hkrati smo analizirali statistične podatke o zasedenosti slovenskih zaporov v istem obdobju. Posamezni slovenski zapori so prezasedeni že dvajset let, v zadnjih treh letih pa je prezasedenost izrazito narasla in je prisotna v skoraj vseh slovenskih zaporih. Razlogi za prezasedenost so številni in kompleksni, se medsebojno navezujejo, hkrati pa tudi ločeno spreminjajo v različnih časovnih obdobjih. Kljub temu pa je mogoče strniti, da je glavni dejavnik za prezasedenost predvsem zaostrovanje kaznovalne politike države, čezmerna uporaba in trajanje pripora ter omejena uporaba možnih zakonodajnih alternativ priporu in zaporni kazni, povratništvo, dolgotrajni kazenski postopki ter ne nazadnje tudi pomanjkanje prostorskih kapacitet. V zaključku so predstavljene možne rešitve, ki bi dolgoročno lahko pripomogle k reševanju prostorske problematike v slovenskem zaporskem sistemu.J. Delagić20252025-08-28 17:02:46Diplomsko delo/naloga94873UDK: 343.8(043.2)COBISS_ID: 257221891sl