<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Funkcionalizacija visoko poroznih stirenskih polimerov v pretočnem reaktorju</dc:title><dc:creator>Gavrić,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koler,	Amadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nemet,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poliHIPE</dc:subject><dc:subject>hiperzamreženje</dc:subject><dc:subject>pretočni reaktor</dc:subject><dc:subject>kontinuirno hiperzamreženje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo sintetizirali zamrežene visoko porozne poliHIPE materiale na osnovi vinilbenzil klorida (VBC) in divinilbenzena (DVB), katere smo pripravili s prosto radikalsko polimerizacijo monomerne faze emulzij z visokim deležem notranje faze (HIPE). Te polimere smo nadalje hiperzamrežili s post polimerizacijsko reakcijo Friedel-Craftsovega alkiliranja v šaržnem in kontinuirnem (pretočnem) postopku, ter primerjali njihovo učinkovitost. 
Polimere smo sintetizirali z različnimi stopnjami zamreženja (5, 10, 30 in 70 mol% DVB), kjer smo za iniciator uporabili AIBN in surfaktant Span 80 kot stabilizator HIP emulzij. 
Osnovni poliHIPE materiali so izkazovali značilno odprto celično strukturo z nizkimi specifičnimi površinami (2-6 m2/g). Hiperzamreženje v šaržnem reaktorju pa je povzročilo znatno povečanje specifične površine (do 418 m2/g) in nastanek mezo in mikro por, ki smo jih dokazali s pomočjo dušikovih adsorpcijsko–desorpcijskih izoterm (BJH in t-plot metoda). 
Kontinuirno hiperzamreženje v pretočnem reaktorju je omogočilo še bolj izrazito povečanje specifične površine (do 552 m2/g) ter povečanje volumna nastalih mikro por v primerjavi s šaržnim postopkom. Slike posnete z vrstičnim elektronskim mikroskopom so pokazale, da se pri kontinuirnem postopku ohrani poliHIPE morfologija, hkrati pa se zmanjša mehanska degradacija polimernega materiala. S potenciometrično titracijo smo določili, da se masni delež kloridnih ionov po hipezamreženju drastično zmanjša, kar sovpada s povišanje BET specifične površine in narašnjem volumna mezo in mikro por po hiperzamreženju, s čimer smo dodatno potrdili uspešnost hiperzamreženja, ki je glede na vse rezultate karakterizacijskih metod bolj uspešno pri reakciji v pretoku. 
Rezultati potrjujejo, da kontinuirni postopek hiperzamreženja omogoča krajši čas reakcije in izboljšane strukturne lastnosti materiala v primerjavi s šaržnim postopkom.</dc:description><dc:publisher>[D. Gavrić]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-29 09:57:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94924</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.095.26:678.746(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 255288067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
