Družbene spremembe in prilagajanje delovnega okolja starejšim zaposlenim v SlovenijiPeterca, Ajda (Avtor) Bernik, Mojca (Mentor) Družbene spremembeprilagoditve delovnega okoljastarejši zaposleniMagistrska naloga obravnava družbene spremembe in prilagoditve delovnega okolja starejšim zaposlenim, za katere smo glede na zakonsko opredelitev v Sloveniji postavili prag starejši od 55 let. Tekom naloge smo se osredotočili na izzive in prednosti zaposlovanja starejših zaposlenih ter strategije za njihovo učinkovito vključevanje v organizacije. V teoretičnem delu v nalogi najprej predstavimo ključne družbene spremembe, ki vplivajo na delovno okolje starejših zaposlenih. Sem smo uvrstili demografske trende, spremembe v zakonodaji, ekonomske in družbenokulturne dejavnike, psihološke vidike staranja in nenazadnje tudi digitalne spremembe. Le-te pomembno oblikujejo pogoje dela in zahtevajo ustrezne odzive na ravni celotne družbe, organizacij in tudi odgovornosti starejših zaposlenih. Ravno zaradi različnih dejavnikov vloga starejših zaposlenih ni enoznačna, temveč se tako država, organizacije in tudi zaposleni soočajo z izzivi in prednostmi, ki so posledica zaposlovanja starejših zaposlenih. Med izzivi pogosto izstopajo stereotipi, diskriminacija, pomanjkanje prilagoditev delovnih mest, digitalna izključenost in omejene možnosti kariernega razvoja, medtem ko med prednosti uvrščamo bogate delovne izkušnje, prenos znanja, stabilnost in visoko zavzetost, kar predstavlja pomembno vrednost za organizacije. Da naslovimo te izzive in še bolj v ospredje postavimo prednosti, smo del naloge posvetili tudi smernicam za učinkovito upravljanje s starejšimi zaposlenimi, kamor smo uvrstili promocijo in varovanje zdravja, prilagojene delovne pogoje, sistem razvoja kadrov, medgeneracijsko povezovanje ter digitalno vključenost. Na podlagi pregleda dosedanjih domačih in tujih raziskav smo se odločili, da za opisno primerjavo preverimo realno stanje tako starejših zaposlenih, kot tudi zaposlenih, ki se ukvarjajo z upravljanjem starejših kadrov v slovenskih organizacijah. Osredotočili smo se na zaznavo družbenih sprememb z obeh vidikov, pogostost izvajanja ukrepov, ki izboljšujejo delovna okolja starejših zaposlenih ter potrebe starejših zaposlenih po izboljšanju delovnih pogojev. Prav tako pa nas je zanimalo, kako se ukrepi povezujejo s počutjem starejših zaposlenih in produktivnostjo v zadnjem letu. Rezultati potrjujejo, da je v povprečju petina zaposlenih starejša od 55 let, kar nakazuje na aktualnost teme, ki bo zahtevala vedno več pozornosti. Ugotovili smo, da sta najpomembnejši potrebi starejših zaposlenih možnost fleksibilnega delovnega časa in finančne spodbude, ki se v praksi redko izvajata pri starejših zaposlenih tudi z vidika kadrovske službe. Ena izmed ključnih ugotovitev naloge pa je zavrnitev stereotipnega razmišljanja, da so starejši zaposleni pogosteje odsotni zaradi bolezni, kar so potrdili tako zaposleni, kot tudi kadrovska služba. V zaključku izpostavimo, da vključevanje starejših zaposlenih in enakopravna obravnava ni le pomembna za dobro poslovanje organizacij, temveč tudi strateška prednost, predvsem kadar so ukrepi individualno prilagojeni potrebam zaposlenih, s katerimi se spodbuja motiviranost.20252025-08-29 16:53:07Magistrsko delo/naloga94943COBISS_ID: 262332675sl