<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Elektrokemijska razgradnja metilen modrega v pretočnem mikroreaktorskem sistemu</dc:title><dc:creator>Žvarc,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nemet,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Aleksandra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Metilen modro</dc:subject><dc:subject>mikroreaktorski sistem</dc:subject><dc:subject>elektrokemijski razpad</dc:subject><dc:subject>napetost</dc:subject><dc:subject>pretok</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo preučili elektrokemijski razpad metilen modrega (MB) v pretočnem mikroreaktorskem sistemu, ter porabo električne energije za to analizo. MB je aromatska spojina, ki absorbira svetlobo in se vse pogosteje uporablja v različnih industrijskih panogah.
V eksperimentalnem delu smo s spreminjanjem napetosti, pretoka in koncentracije MB ugotavljali kako dani parametri vplivajo na razpad MB. Vpliv parametrov smo proučevali z metodo načrtovanja poskusov, metodo odzivnih površin, centralno kompozitno metodo. Te metode so vgrajene v program Design Expert, ki smo ga uporabljali najprej za načrtovanje poskusov nato pa še za analizo rezultatov, razvoj modela za učinkovitost razgradnje metilen modrega ter optimizacijo pogojev kemijske reakcije. Za izvedbo poskusa elektrokemijskega razpada smo uporabili elektrokemijski pretočni mikroreaktorski sistem, pri čemer smo kot katodo uporabili ogljikovo elektrodo, kot anodo pa elektrodo nerjavečega jekla.
Ugotovili smo, da je učinkovitost razpada pri nizkih koncentracijah MB zelo nizka, ne glede na napetost in pretok. Učinkovitost razpada višjih koncentracij MB je najboljša pri napetosti med 4,9 V in 6 V ter pri pretoku 1,63 mL/min.
Vzporedno smo izvedli še študijo porabe električne energije, s katero smo ugotovili, da se tok električne energije ni znatno spreminjal ne za črpalko in tudi ne za elektrokemijski modul. Do razlik je prišlo zaradi različnih zadrževalnih časov, in sicer daljši kot je bil zadrževalni čas večja je bila poraba električne energije.  
Rezultati so pokazali, da so bili eksperimentalni podatki skladni s teoretičnimi napovedmi, kar potrjuje, da je metoda uporabna za čiščenje vodnih raztopin onesnaženih z MB.</dc:description><dc:publisher>[U. Žvarc]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-29 18:18:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94949</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.092.087:547.869(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21657</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
