<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odstranjevanje nečistoč iz pralnih vod farmacevtske industrije s kemijskimi metodami in vakuumskim uparjanjem</dc:title><dc:creator>Fekonja,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbancl,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Marjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>odpadni tokovi v farmacevtski industriji</dc:subject><dc:subject>vakuumsko uparjanje</dc:subject><dc:subject>elektrokoagulacija</dc:subject><dc:subject>okoljska trajnost</dc:subject><dc:description>Odpadki v farmacevtski industriji so sestavljeni iz ostankov proizvodnje, ki jih je treba ustrezno obdelati in odstraniti, pri čemer metoda odstranjevanja temelji na sestavi odpadkov. V podporo krožnemu gospodarstvu je zaželeno, da se odpadni tokovi uporabijo za koristne namene, kot je proizvodnja izdelkov z dodano vrednostjo. Pri magistrski nalogi smo se omejili na tokove, ki v farmacevtski industriji predstavljajo največjo problematiko in predvsem tiste, ki dajejo največjo energetsko korist. 
Dobljene tokove iz farmacevtske industrije smo preučili s fizikalno metodo – vakuumski uparjanjem in kemijskima metodama elektrokoagulacijo ter obarjanjem z apnom. Vakuumsko uparjanje smo izvedli pri različnih obratovalnih tlakih, kjer smo spremljali temperaturo uparjanja in koncentrata. Želeli smo doseči tlak, kjer pri procesu uparjanja ne bi presegli temperature 60 °C, saj ima obrat na voljo nizkotemperaturno toploto, katero smo želeli koristno uporabiti pri tem procesu. Dobljene produkte pri izbranem tlaku smo analizirali in izvedli meritve gostote, pH, prevodnosti, viskoznosti in nato še analize kemijske potrebe po kisiku (KPK), vsebnost dušika, fosforja, anionov, kationov ter vsebnost suhe snovi. 
Namen raziskave je bil očistiti tokove, ki nastajajo v farmacevtski industriji s pomočjo vakuumskega uparjanja, pri čemer bi čisto vodo uporabili pri nadaljnjem procesu, medtem ko bi ostanek koristno uporabili za sežig, kar bi služilo kot pridobljena toplota. S tem bi zmanjšali emisije onesnaževal v odpadnih tokovih in tako pripomogli k okoljski trajnosti.</dc:description><dc:publisher>[N. Fekonja]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-29 20:44:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94951</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.349(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 255636227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
