<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Piramidne sheme kot prikrita oblika gospodarske kriminalitete</dc:title><dc:creator>Porić,	Damir	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>piramidna shema</dc:subject><dc:subject>mrežni marketing</dc:subject><dc:subject>finančne prevare</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Piramidne sheme predstavljajo eno izmed sodobnih oblik gospodarske kriminalitete, ki pod krinko legitimnih naložb in preko družbenih omrežij zavajajo posameznike v finančne prevare. Problem je v tem, da jih je pogosto težko pravočasno prepoznati, zlasti zaradi izkoriščanja psiholoških dejavnikov, pomanjkljive finančne pismenosti in nedoslednega pravnega pregona. Cilj raziskave je bil analizirati razširjenost piramidnih shem, pravni okvir v Sloveniji in tujini ter psihološke in družbene dejavnike, zaradi katerih se posamezniki vključijo v takšne sheme. V empiričnem delu je bila izvedena spletna anketa med prebivalci Slovenije, s katero so se preverjale njihove izkušnje, zaznave tveganja in prepoznavanje značilnosti tovrstnih shem. Rezultati kažejo, da so najbolj ranljive skupine mladi, manj finančno pismeni posamezniki in tisti, ki iščejo hiter zaslužek. V teoretičnem delu so obravnavane temeljne značilnosti piramidnih shem, razlike med zakonitim mrežnim marketingom in nezakonitimi denarnimi verigami ter pregledani najodmevnejši primeri iz Slovenije in tujine. Posebno mesto zavzemata primera Charlesa Ponzija in Bernarda Madoffa, ki sta zaznamovala globalno finančno zgodovino. Družbeni in psihološki vidiki so pokazali, da organizatorji shem izkoriščajo človeške potrebe po pripadnosti, vpliv socialnih omrežij in učinek motivacijskih govorov. Ti mehanizmi pogosto zmanjšujejo kritično presojo posameznika in povečujejo možnost nepremišljene vključitve v shemo. Na podlagi ugotovitev se predlaga večjo zakonodajno jasnost, krepitev nadzornih mehanizmov in obvezno vključevanje finančnega izobraževanja v učne načrte, saj je ozaveščenost ključna za zmanjšanje števila žrtev tovrstnih prevar.</dc:description><dc:publisher>D. Porić</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-01 08:38:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94981</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.37(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 257303299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
