<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Empirična analiza vpliva makroekonomskih spremenljivk na kriminaliteto v izbranih državah</dc:title><dc:creator>Pavčnik,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fir,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekonometrična analiza</dc:subject><dc:subject>metoda najmanjših kvadratov</dc:subject><dc:subject>kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>makroekonomski kazalci</dc:subject><dc:subject>Finska</dc:subject><dc:subject>Poljska</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu proučujemo kriminaliteto, pri čemer smo izpostavili ekonomske vidike. Kriminaliteta je interdisciplinarna veda, ki združuje psihološke, sociološke, biološke, pravne, ekonomske in druge vidike, zaradi česar je pomembno celovito poznavanje problematike. V teoretičnem delu smo najprej opisali, kaj kriminaliteta predstavlja in kakšni so načini merjenja. Nato smo predstavili različne teoretične vidike in obravnave kriminalitete, ki se med sabo povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. V skladu s teoretičnimi nastavki smo analizirali, kako makroekonomski dejavniki posredno in neposredno vplivajo na pojavnost kriminala v družbi. Izvedli smo tudi pregled empiričnih študij ter podali kratek oris značilnosti kriminalitete na Finskem, na Poljskem in v Sloveniji. V nadaljevanju smo za izbrane države izvedli še empirično ekonometrično analizo s pomočjo metode najmanjših kvadratov. Kot odvisno spremenljivko smo izbrali število obsojenih oseb, med pojasnjevalne pa smo vključili stopnjo brezposelnosti, inflacijo in vladne izdatke za policijske storitve. Pri stopnji brezposelnosti in inflaciji smo, skladno s teorijo, ugotovili pozitivno korelacijo. Pri vladnih izdatkih za policijo smo v vseh treh modelih dokazali statistično značilne negativne vplive na število obsojenih oseb. Ugotovitev podpira logiko racionalnega ekonomskega modela, ki predvideva, da ima povečan nadzor odvračilni učinek, saj so stroški oziroma tveganje prijetja višji.</dc:description><dc:publisher>E. Pavčnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-02 20:14:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95049</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 330.43:343.9</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 254435587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
