<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sodobni izzivi preiskovanja kaznivih dejanj v digitalnem svetu</dc:title><dc:creator>Jager,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žaberl,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava sodobne izzive, s katerimi se soočajo organi preiskovanja in pregona na področju preiskovanja kaznivih dejanj z digitalnim elementom. Sunkovit tehnološki razvoj je namreč povzročil številne (nove) oblike kibernetske kriminalitete, ravno tako pa je povzročil, da so nekateri elementi sicer ne kibernetskih kaznivih dejanj oz. njihovi dokazi nahajajo v digitalni sferi. Na podlagi tega so razločljiva kazniva dejanja z digitalnim elementom, kazniva dejanja povezana s prepovedano vsebino, kot (čista) kibernetska kazniva dejanja, kjer je cilj  (nepooblaščeno) vstopiti v informacijski sistem. Vsem naštetim vrstam pa je skupno, da se njihovi dokazi nahajajo pretežno ali v celoti v digitalni sferi, kateri pritičejo številne specifične lastnosti. Šifriranje podatkov, njihova številčnost (volumen), nestanovitnost in razpršenost od organov preiskovanja in pregona, od slednjih terjajo specifične pristope k raziskovanju, ravno tako pa za to izobražen kader in orodja. Pomemben vidik pa predstavlja tudi mednarodno sodelovanje. V diplomskem delu analiziram tudi trenutno ureditev preiskovalnih ukrepov doma in v tujini, pri čemer poskušam odgovoriti na vprašanje ali nacionalna pravna ureditev organom preiskovanja in pregona ponuja dovoljšne možnosti za učinkovito preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj in kakšne so možne rešitve. Izzivi preiskovanja tovrstnih kaznivih dejanj in s tem povezanih (obstoječih in predlaganih) preiskovalnih ukrepov pa so ravno tako analizirani z vidika posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine. Diplomsko delo pa tako s pravnega, kot tudi tehničnega vidika analizira tudi možnosti in ovire, s katerimi se organi preiskovanja in pregona soočajo v primeru šifriranja podatkov. Vsak preiskovalni ukrep namreč posega bodisi v obdolženčevo pravico do zasebnosti ali v njegov privilegij zoper samoobtožbo. Glavno vprašanje pa pri tem predstavlja, v katero pravico bo treba poseči, da se organom preiskovanja in pregona omogoči učinkovito preiskovanje in pregon tovrstnih kaznivih dejanj. Dilema posega v privilegij zoper samoobtožbo pa je še tako bolj izrazita z vidika, da (ob pravilni uporabi) šifriranih podatkov ni mogoče prebrati brez sodelovanja obdolženca.</dc:description><dc:publisher>N. Jager</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-03 19:41:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95075</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.1.[343.3/.7:004](043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 261556227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
