<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razredne norme priljubljenosti kot moderator odnosa med socialnimi cilji priljubljenosti, zaznano priljubljenostjo in izvajanjem medvrstniškega nasilja</dc:title><dc:creator>Bukovec,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Marina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>razredne norme priljubljenosti</dc:subject><dc:subject>socialni cilji priljubljenosti</dc:subject><dc:subject>zaznana priljubljenost</dc:subject><dc:subject>medvrstniško nasilje</dc:subject><dc:subject>večnivojsko modeliranje</dc:subject><dc:description>Medvrstniško nasilje je pogost pojav v osnovnošolskih razredih, njegove posledice so lahko učne, psihosocialne in zdravstvene. K njegovemu nastanku in ohranjanju prispevajo različni dejavniki na ravni posameznika in razreda. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv socialnih ciljev priljubljenosti in zaznane priljubljenosti na izvajanje medvrstniškega nasilja, preveriti moderacijski učinek zaznane priljubljenosti in razrednih (agresivnih in prosocialnih) norm priljubljenosti na ta odnos. V raziskavi s prečnim raziskovalnim načrtom je sodelovalo 6395 učencev (50 % deklet) 8. in 9. razredov iz 118 slovenskih osnovnih šol. Podatki so bili analizirani z večnivojskim modeliranjem. Rezultati so pokazali, da socialni cilji priljubljenosti in zaznana priljubljenost napovedujejo izvajanje medvrstniškega nasilja. Obenem je tudi povezava med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem medvrstniškega nasilja močnejša pri višjih vrednostih zaznane priljubljenosti. Prav tako se je pokazalo, da sta tako povezava med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja kot tudi povezava med zaznano priljubljenostjo in izvajanjem medvrstniškega nasilja močnejši pri višjih stopnjah agresivnih norm priljubljenosti. Prosocialne razredne norme priljubljenosti se niso izkazale kot statistično značilen moderator, spol pa je bil statistično značilno povezan z izvajanjem nasilja, vendar njegova vključitev v model ni spremenila glavnih ugotovitev. Raziskava omogoča boljši vpogled v vlogo razrednih in individualnih dejavnikov pri razumevanju medvrstniškega nasilja, ugotovitve pa lahko uporabimo pri oblikovanju intervencij ter šolskih preventivnih programov za preprečevanje medvrstniškega nasilja tako na razredni kot individualni ravni.</dc:description><dc:publisher>L. Bukovec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-15 12:51:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95360</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922.8:364.63(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 253401859</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
