Plebiscit v Republiki Sloveniji leta 1990Osojnik, Janez (Avtor) Bajc, Gorazd (Mentor) plebiscitreferendumsamoodločbaodcepitevslovenski plebiscit 1990Republika Slovenijarazpad JugoslavijeTa doktorska disertacija je prva poglobljena znanstvena raziskava, ki kompleksno in večplastno obravnava plebiscit. Slovenski plebiscit povezuje s teoretičnimi pristopi k preučevanju pravice do samoodločbe in pomenom izvedbe ljudskega glasovanja pri njeni uveljavitvi, prav tako pa slovenski primer umešča v historični kontekst izvedbe teh glasovanj. Ugotavljamo, da je bil glede na nekatere teoretične koncepte nastanek samostojne države Republike Slovenije povsem legitimen, nekateri ti koncepti pa ga postavljajo pod vprašaj. Nastanek slovenske države je bil v historičnem razvoju slovenskega naroda logična točka v evoluciji krepitve njegove suverenosti. Trialistično idejo iz časa Avstro-Ogrske je po koncu prve svetovne vojne zamenjala tista, po kateri bi slovensko ozemlje imelo avtonomijo znotraj jugoslovanske večnacionalne države. Po drugi svetovni vojni je prevladovalo razmišljanje o vključenosti slovenskega ozemlja v jugoslovanski okvir, so se pa v slovenski emigraciji pojavljale nekatere ideje o nastanku samostojne slovenske države. Ta ideja se je močno okrepila ob koncu 80. let 20. stoletja, tako v emigraciji kot na območju Socialistične republike Slovenije. V času od izida 57. številke Nove revije leta 1987 do jeseni 1990 je bilo tudi prisotnega vedno več razmišljanja o tem, da bi o spremembi državnopravnega statusa (Socialistične) Republike Slovenije povprašali njeno prebivalstvo. Prva je v začetku oktobra 1990 konkretno pobudo o izvedbi plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije v slovenski skupščini predstavila Socialistična stranka Slovenije. O tej pobudi se je v slovenski politiki in javnosti precej govorilo, a na koncu ni bila uspešna. Pobudo socialistov je v prvi polovici novembra 1990 nadomestil plebiscitni predlog vladajoče koalicije Demos, ki so ga kmalu podprle vse stranke, ki so imele svoje predstavnike v skupščini, kot tudi republiško predsedstvo. Do sprejema Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 6. decembra 1990 v slovenski skupščini se je slovenska politika intenzivno dogovarjala o vsebini in pravilih izvedbe glasovanja. Po sprejemu zakona je potekala plebiscitna kampanja, ki je bila uspešna. Njeno uspešnost je potrjeval prepričljiv rezultat v prid slovenske samostojnosti, ki je nedvoumno dokazal, da si prebivalstvo najsevernejše jugoslovanske republike želi sprememb. Zakon o plebiscitu je poleg popolne slovenske samostojnosti dopuščal tudi nastanek konfederalne povezave na območju Jugoslavije. Takšna zasnova zakona je lahko zadovoljila tiste, ki si niso predstavljali takojšnjega preloma Republike Slovenije z jugoslovansko državo, kot tiste, ki so v zakonu videli zagotovilo, da bo po šestih mesecih od razglasitve rezultatov plebiscita Republika Slovenija zaživela samostojno življenje. Ugotavljamo lahko, da se je v odločitvi za razpis plebiscita skrivalo precej taktičnih razlogov, pripravljen in izveden pa je bil tako, da je zagotavljal legitimnost rezultatov. Pogoji za izvedbo glasovanja so bili v Republiki Sloveniji ob koncu leta 1990 glede na sočasno dogajanje v drugih jugoslovanskih republikah in na zvezni ravni precej ugodni. Po razglasitvi rezultatov plebiscita se je slovenski politični vrh v svojih prizadevanjih po spremembi državnopravnega statusa Republike Slovenije večkrat skliceval na rezultate glasovanja tako na pogajanjih s predstavniki drugih jugoslovanskih republik, kot v prizadevanjih po mednarodnem priznanju Republike Slovenije kot samostojne države po razglasitvi samostojnosti 25. junija 1991. V tujini plebiscitu niso posvečali veliko pozornosti. Britanska politika, katere pogled na slovenske osamosvojitvene težnje smo obravnavali, je bila z obema plebiscitnima pobudama seznanjena, a podrobnejših informacij o njih ni zabeležila.J. Osojnik20252025-09-16 18:45:12Doktorsko delo/naloga95403UDK: 94(497.4)"1990"(043.3)COBISS_ID: 273929987slSlovenija; 1990;