<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nahranim svoja čustva: razumevanje odnosa med čustvi in prehranjevanjem skozi procese, ki se odvijajo med reaktivnostjo na prehranske dražljaje</dc:title><dc:creator>Kolar,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorjan,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Živa	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustveno prehranjevanje</dc:subject><dc:subject>čustvena stanja</dc:subject><dc:subject>težave s čustveno regulacijo</dc:subject><dc:subject>EEG</dc:subject><dc:subject>reaktivnost na prehranske dražljaje</dc:subject><dc:description>Čustva so tesno prepletena z našim vedenjem, kar se jasno odraža v prehranjevalnih navadah. Ljudje ne posegamo po hrani le takrat, ko smo fizično lačni, temveč tudi, ko smo čustveni. Prav takšno čustveno prehranjevanje pa se izkazuje za problematično, saj lahko vodi v čezmerno uživanje hrane in neugodne posledice za zdravje. Osrednji namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med čustvi in prehranjevanjem, pri čemer smo se osredotočili na vprašanje, ali čustvena stanja predstavljajo pomemben napovednik v tem odnosu. Obenem nas je zanimalo, ali ta odnos spreminjata posameznikova izraženost poteze čustvenega prehranjevanja in težave s čustveno regulacijo. Naš raziskovalni pristop je temeljil na paradigmi reaktivnosti na prehranske dražljaje, ki smo jo skladno s konstrukti v interesu dopolnili še z vprašalniki emocionalnosti (PANAS), prehranjevalnega vedenja (DEBQ) in uravnavanja čustev (DERS-16). Udeleženci so prestali EEG-eksperiment, v katerem so ocenjevali hrepenenje po prikazanih vizualnih prehranskih dražljajih ob sočasnem merjenju možganske aktivnosti. Na vzorcu 58 mladih odraslih smo zaznali nekaj specifičnih učinkov pozitivnih čustvenih stanj, vendar v splošnem nismo potrdili glavnega napovednega učinka čustev na reaktivnost na prehranske dražljaje, prav tako pa tudi ne moderatorske vloge poteze čustvenega prehranjevanja in težav s čustveno regulacijo. Kljub odsotnosti pričakovanih učinkov pa raziskava prinaša dodano vrednost, saj smo ločeno obravnavali pozitivna in negativna čustvena stanja ter preučevali tako nevrofiziološke kot subjektivne vidike reaktivnosti na prehranske dražljaje ob upoštevanju njihove kalorične vrednosti. Tako razčlenjen pristop ponuja poglobljen vpogled v dinamiko odnosa med čustvi in prehranjevanjem, hkrati pa opaženi učinki pozitivnih čustvenih stanj nakazujejo, da je tem smiselno nameniti vidnejšo vlogo pri razumevanju čustvenega prehranjevanja.</dc:description><dc:publisher>A. Kolar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-17 16:39:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95420</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.942:613.2(043.2)(0.034.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 253312003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
