<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prikaz ženskih pravic v besedilih šolskih družboslovnih učbenikov</dc:title><dc:creator>Premzl,	Alex	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravice žensk</dc:subject><dc:subject>družboslovni učbeniki</dc:subject><dc:subject>stereotipi</dc:subject><dc:subject>(ne)enakost spolov</dc:subject><dc:subject>implicitni in eksplicitni podatki</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga raziskuje pojavnost pravic žensk v slovenskih družboslovnih učbenikih za osnovne in srednje šole. Analiziranih je bilo 43 učbenikov s področij zgodovine, geografije, sociologije ter državljanske in domovinske vzgoje ter etike, pri čemer je bila uporabljena metoda analize vsebine. 
Skupno je bilo zabeleženih 299 omemb pravic žensk, od tega 119 eksplicitnih (39,8 %) in 180 implicitnih (60,2 %). Rezultati kažejo, da se pravice žensk v učbenikih pogosteje pojavljajo v posredni obliki, prek zgodovinskega ali družbenega konteksta, redkeje pa kot neposredno poimenovane pravice. Posebno izrazit premik je zaznan v zadnjem desetletju: učbeniki, izdani med letoma 2012 in 2024, vključujejo kar 262 omemb (106 eksplicitnih, 156 implicitnih), v primerjavi s starejšimi učbeniki (1999–2011), kjer je bilo omemb le 33.
Največ omemb je bilo zabeleženih v učbenikih zgodovine (193), sledijo sociologija (68), geografija pa je bila zastopana z najmanjšim številom primerov (9). Analiza po izobraževalnih stopnjah pokaže največ omemb v gimnazijskih učbenikih (173), manj v osnovnošolskih (102), najmanj pa v poklicnih programih (24). Približno petina vseh omemb (20,7 %) je predstavljenih kot ne-pravice žensk, predvsem v implicitni obliki.
Raziskava prispeva k razumevanju, kako slovenski učbeniški sistem skozi družboslovne predmete obravnava tematiko enakopravnosti spolov. Pokaže, da so pravice žensk v učbenikih prisotne, vendar pogosto v prikriti obliki, kar lahko zmanjšuje njihovo jasnost in prepoznavnost za učence in dijake. Hkrati pa naraščajoča pogostost eksplicitnih omemb in poudarek vključevanju žensk v zadnjih letih kaže na pozitiven premik v smeri bolj odprtega in neposrednega naslavljanja enakosti spolov v izobraževalnem procesu.</dc:description><dc:publisher>A. Premzl</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-18 19:01:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95449</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 3(075):342.726-055.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251999235</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
