<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Med samozavestjo in realnostjo: vloga kognitivne pristranskosti v slovenskem podjetništvu</dc:title><dc:creator>Ulčar,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marič,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podjetništvo</dc:subject><dc:subject>podjetniške odločitve</dc:subject><dc:subject>kognitivne pristranskosti</dc:subject><dc:subject>učinek Dunning-Kruger</dc:subject><dc:subject>podporno okolje za razvoj podjetništva</dc:subject><dc:description>V podjetniškem okolju odločitve nastajajo v pogojih nepopolnih informacij in časovnih omejitev, zato kognitivne pristranskosti ter raven samozavesti odločilno usmerjajo izbire in njihove izide. V središče postavljamo vpliv kognitivnih pristranskosti, zlasti učinka Dunning-Kruger, na podjetniško odločanje ter vlogo samozavesti in podpornega okolja kot ključnih dejavnikov podjetnikove poti od ideje do uresničitve. 

Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri med slovenskimi podjetniki prihaja do precenjevanja lastnih sposobnosti, kako samozavest vpliva na njihovo podjetniško delovanje in sprejemanje odločitev in kako podjetniki dojemajo podporno okolje za razvoj podjetništva. Teoretični del temelji na sistematičnem pregledu domače in tuje znanstveno-raziskovalne literature, pri čemer smo s pomočjo različnih metod pripravili osnovo za praktični del raziskovanja. Empirični del združuje kvantitativni in kvalitativni pristop za celostno obravnavo raziskovalnega problema. V okviru kvantitativne metode smo uporabili anketni vprašalnik, za kvalitativni pristop pa smo pripravili polstrukturirane intervjuje.  

Rezultati raziskave kažejo na pomembno vlogo kognitivnih pristranskosti na podjetniško odločanje, saj samozavest in optimizem delujeta kot gonilo podjetniške aktivnosti, vendar lahko ob zanemarjanju lastnih omejitev vodita s precenjevanjem lastnih sposobnosti do neracionalnih odločitev. Pri tem je lahko pomemben korektiv podporno okolje za razvoj podjetništva, saj nudi podjetnikom v različnih fazah njihovega razvoja mentorsko, institucionalno in finančno podporo, vendar pa je bilo v okviru raziskovanja zaznati pomanjkljivo informiranost podjetnikov o obstoječih oblikah podpore, kar potencialno zmanjšuje uporabo okolja. 

V prihodnje predlagamo, da se za spodbujanje trajnostnega podjetništva v Sloveniji razvije podjetnikom bolj prilagojene podporne mehanizme, ki naslavljajo vzroke in posledice kognitivnih pristranskosti, s čimer bi sistematično ustvarjali pogoje za rast podjetniške aktivnosti. Pri tem bi se morali v okviru raziskovanja osredotočiti na razumevanje realnih potreb podjetnikov, s čimer bi ustvarili inovativen in prilagodljiv podjetniški ekosistem, ki bi uravnotežil vpliv sicer priporočljive samozavesti podjetnikov, pa vendar prispeval k premišljenim podjetniškim odločitvam.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-19 13:40:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95466</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 254646531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
