<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Strukturna vloga avtomobilske industrije v nemškem in kitajskem gospodarstvu</dc:title><dc:creator>Čegovnik,	Mark	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jagrič,	Timotej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtomobilska industrija</dc:subject><dc:subject>elektrifikacija</dc:subject><dc:subject>pogonske tehnologije</dc:subject><dc:subject>medsektorske povezave</dc:subject><dc:subject>input-output analiza</dc:subject><dc:description>V zadnjih desetletjih se je avtomobilska industrija znašla v središču preobrazbe, katere temeljni značilnosti sta postopni umik tradicionalnih pogonov in uveljavljanje elektrifikacije kot osrednjega razvojnega stebra. V ospredju tega prehoda sta tudi Nemčija in Kitajska, ki predstavljata dve različni strategiji soočanja s skupnimi izzivi, kot so podnebna kriza, tehnološke spremembe in potreba po večji energetski neodvisnosti. Nemčija je ubrala postopno pot, ki temelji na ohranjanju industrijske stabilnosti, vlaganju v prehodne tehnologije, kot so hibridni sistemi, in tesnem sodelovanju s tradicionalnimi proizvajalci. Kitajska pa je razvila izrazito sistemski in centralno usmerjen pristop, ki temelji na pospešeni elektrifikaciji, nacionalni strateški usmeritvi in razvoju lastne visokotehnološke infrastrukture.
Čeprav izhajata iz različnih institucionalnih in gospodarskih okolij, obe državi zasledujeta skupno vizijo zmanjševanja emisij in vzpostavitve trajnostnih prometnih sistemov. Primerjalna analiza kaže, da poti do okoljske in tehnološke tranzicije niso univerzalne, temveč so odvisne od politične volje, strateškega načrtovanja in sposobnosti prilagajanja industrijskih politik. Elektrifikacija vozil se tako izkazuje ne le kot tehnološka sprememba, temveč kot širši družbeni, gospodarski in razvojni proces, ki bo dolgoročno preoblikoval razmerja moči v globalni avtomobilski industriji. V nadaljevanju magistrskega dela bo ta primerjalni okvir nadgrajen z empirično analizo, ki bo temeljila na input-output tabeli. S tem pristopom bo mogoče podrobneje ovrednotiti neposredne in posredne gospodarske učinke elektrifikacije prometa v obeh državah, zlasti skozi prizmo medsektorskih povezav in vpliva na širšo industrijsko strukturo.</dc:description><dc:publisher>M. Čegovnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-05 10:35:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95647</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 629.331:338</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259577859</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
