Izredna odpoved delodajalca v luči novejše sodne prakseKotnik, Hana (Avtor) Senčur Peček, Darja (Mentor) delovno pravodelodajalecdelavecizredna odpoved pogodbe o zaposlitviodpovedni razlogiredna odpoved pogodbe o zaposlitvikrivdni razloghujša kršitevIzredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je najstrožja delovnopravna sankcija in skrajni ukrep po katerem lahko delodajalec poseže v primeru najhujših delavčevih kršitev in drugih razlogov, ki utemeljujejo takojšnje prenehanje delovnega razmerja. ZDR-1 predvideva osem razlogov za izredno odpoved delodajalca. Gre za kršitve obveznosti iz delovnega razmerja oziroma situacije, za katere je že sam zakonodajalec predvidel, da upravičujejo podajo sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost izredne odpovedi pa se poleg tega, da je izpolnjen kateri izmed osmih odpovednih razlogov zahteva tudi, da so izpolnjeni ostali pogoji za njeno zakonitost, predvsem, da je delavcu omogočen zagovor, da obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takojšnje prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka, da je odpoved podana v zakonsko predvidenih rokih in tudi ustrezno obrazložena. Zakonodajalec v zakonu ni predvidel vseh situacij in razlag pravnih vprašanj, ki se ob uporabi instituta izredne odpovedi pojavljajo v praksi. Prav sodna praksa je tista, ki pripomore k razlagi posameznih izrednih odpovednih razlogov ter ostalih pravnih vprašanj povezanih z izredno odpovedjo delodajalca ter prikazuje kako se ti uporabljajo in razlagajo v praksi. Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Višje delovno in socialno sodišče tudi v novejših sodnih odločbah obravnavata pravna vprašanja povezana z izredno odpovedjo ter pripomoreta k razlagi pravnih institutov ter pravnih vprašanj povezanih z izredno odpovedjo, s čimer dopolnjujeta obstoječo sodno prakso. V skladu z načelom stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kot najstrožja sankcija pride v poštev zgolj v primeru najhujših kršitev. Ob tem se pojavlja vprašanje, kdaj gre za hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki upravičuje podajo izredne odpovedi brez odpovednega roka in kdaj gre za kršitev, ki upravičuje podajo katere od milejših sankcij na primer redne odpovedi iz krivdnega razloga z odpovednim rokom. Tako v primeru pojma hujše kršitve kot pojma krivdnega razloga gre za pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa. Iz novejše sodne prakse ne izhaja točna ločnica v katerih primerih pride v poštev prva in kdaj druga, saj postavlja zgolj nekatere smernice kdaj gre za hujšo kršitev delovnih obveznosti in kdaj ne. Presoja ali gre za hujšo kršitev je namreč v vsakem primeru odvisna od okoliščin konkretnega primera.H. Kotnik20252025-10-14 14:55:19Magistrsko delo/naloga95715UDK: 349.2(043.3)COBISS_ID: 257409027sl