<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razumevanje migracij: panelna študija o ekonomskih in institucionalnih dejavnikih v evropskih državah</dc:title><dc:creator>Friškovec,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tome,	Eduardo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>priseljevanje</dc:subject><dc:subject>panelna analiza</dc:subject><dc:subject>evropske države.</dc:subject><dc:description>Migracije so danes ena izmed najbolj perečih družbenih in političnih tem, saj pomembno vplivajo tako na države izvora kot tudi na države, ki sprejmejo nove priseljence. V evropskem prostoru se ta pojav še posebej jasno odraža zaradi gospodarskih razlik, demografskih izzivov in institucionalnih posebnosti med državami članicami. Prav zaradi svoje kompleksnosti migracije sprožajo številna vprašanja o tem, kateri dejavniki najbolj vplivajo na odločitve posameznikov za selitev in kako države lahko oblikujejo učinkovite politike za njihovo upravljanje. V magistrskem delu smo analizirali priseljevanje v 16 izbranih evropskih držav (Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Francija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska) v obdobju med letoma 2010 in 2022. Osredotočili smo se na ekonomske in institucionalne dejavnike (gospodarska rast, brezposelnost, povprečna plača, indeks človekovih pravic, javni izdatki za zdravstvo ter indeks zaznave korupcije). Rezultati analize kažejo, da imajo gospodarska rast, nizka brezposelnost, izboljšano zdravstveno varstvo in višja raven človekovih pravic pozitiven in statistično značilen vpliv na priseljevanje. Povprečne plače so imele šibkejši vpliv, medtem ko indeks zaznave korupcije ni pokazal pomembne statistične povezave z imigracijskimi tokovi. Metodološki testi so potrdili, da je model s fiksnimi učinki najbolj primeren za obravnavo heterogenosti med državami, kar krepi zanesljivost dobljenih rezultatov. Ugotovitve naloge tako prispevajo k boljšemu razumevanju migracijskih procesov v Evropi in nakazujejo, da so za privlačnost držav ključni predvsem ekonomska stabilnost ter vlaganja v socialno infrastrukturo. Za oblikovalce politik pa pomeni spodbudo, da uravnotežene migracijske politike ne temeljijo zgolj na gospodarskih ukrepih, temveč tudi na krepitvi institucionalne kakovosti in socialne varnosti.</dc:description><dc:publisher>M. Friškovecr]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2025-10-23 10:12:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95794</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 314.15</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 281452803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
