Povezava med usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, zadovoljstvom pri delu in izgorelostjoNovak Rome, Tjaša (Avtor) Žnidaršič, Jasmina (Mentor) delodružinausklajevanjezadovoljstvoizgorelostV magistrski nalogi smo raziskovali povezavo med usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, zadovoljstvom pri delu in izgorelostjo. Namen naloge je bil ugotoviti, kako so ti trije dejavniki med seboj povezani ter kakšen vpliv imajo na zaposlene in organizacije. Področje raziskave je zelo aktualno, saj so zaposleni vse pogosteje podvrženi pritiskom hitrega tempa dela, kar otežuje doseganje ravnovesja med službenimi in zasebnimi obveznostmi ter povečuje tveganje za izgorelost. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pojme, opredelili zadovoljstvo pri delu in izgorelost ter opisali različne pristope k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Poudarili smo tudi posledice, ki jih ima neravnovesje na posameznika in organizacijo, ter predstavili ukrepe, ki jih lahko delodajalci uporabijo za zmanjšanje negativnih učinkov. V empiričnem delu smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na osnovi pregleda literature smo oblikovali tri hipoteze: da usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pozitivno vpliva na zadovoljstvo pri delu, da boljše usklajevanje zmanjšuje izgorelost in da višje zadovoljstvo pri delu zmanjšuje izgorelost. Rezultati so pokazali, da so vse tri hipoteze potrjene. Najmočnejša povezava se je izkazala med zadovoljstvom pri delu in izgorelostjo, kar potrjuje, da je zadovoljstvo eden ključnih zaščitnih dejavnikov pred negativnimi posledicami dolgotrajnega stresa. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da je usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pomemben pogoj za zadovoljstvo zaposlenih in za preprečevanje izgorelosti. Organizacije bi zato morale zaposlenim omogočiti več fleksibilnosti pri opravljanju dela, spodbujati kulturo razumevanja in zagotavljati pogoje, ki krepijo zadovoljstvo pri delu. Takšni ukrepi so pomembni ne le za dobro počutje posameznika, temveč tudi za dolgoročno uspešnost organizacij. Naloga tako prispeva k boljšemu razumevanju povezanosti obravnavanih dejavnikov in potrjuje, da so ti odnosi močni tudi v slovenskem delovnem okolju. Rezultati nudijo uporabne smernice za prakso in izhodišče za nadaljnje raziskave, ki bi lahko poglobile razumevanje razlik med panogami in poklicnimi skupinami ter prispevale k oblikovanju še bolj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje izgorelosti in povečanje zadovoljstva zaposlenih.20252025-10-29 16:35:18Magistrsko delo/naloga95842COBISS_ID: 264855555sl