Uporaba strelnega orožja v slovenski policijiKnez, Miroslav (Avtor) Krope, Srečko (Mentor) prisilna sredstvastreljanjeusposabljanjediplomske nalogePorast primerov ustrahovanj, groženj ter poseganja po nevarnih predmetih in orožju dodatno obremenjuje policijske postopke, hkrati pa družbena občutljivost, medijska izpostavljenost in pravni standardi zahtevajo od policistov še višjo raven profesionalnosti, preglednosti in odgovornosti. V takšnem okolju je usposobljenost policistov ključni varovalni mehanizem, ki povezuje načela zakonitosti, nujnosti, sorazmernosti in subsidiarnosti z varno, učinkovito in legitimno uporabo prisilnih sredstev, zlasti strelnega orožja kot skrajnega ukrepa. V delu je predstavljena zakonodaja s področja uporabe strelnega orožja v policiji kot skrajnega prisilnega sredstva in programi izobraževanj in usposabljanj s tega področja. Analizirana je statistika uporabe strelnega orožja v policiji in izsledki ankete o usposobljenosti in izkušnjah policistov glede uporabe strelnega orožja, pogostost usposabljanj ter dojemanje policistov o kakovosti obstoječega sistema usposabljanja. Analiza statističnih podatkov in ankete med policisti daje jasen signal: uporaba strelnega orožja v Sloveniji je zelo redka in v zadnjih letih celo upada, hkrati pa policisti poudarjajo potrebo po pogostejšem in bolj praktičnem usposabljanju. Normativni okvir je jasen, saj zakonodaja jasno določa meje in postopkovne zahteve uporabe prisilnih sredstev. Izziv nastaja v prevajanju teh pravil v dinamične, stresne in nepredvidljive terenske situacije, kjer odločitev nastane v trenutku. Izobraževanje in usposabljanje je sistemsko urejeno, a se v praksi kaže potreba po taktičnih in simulacijskih vajah, usmerjenih treningih z odločanjem pod stresom, psihološki pripravi ter rednejših osvežitvah taktik in tehnik.M. Knez20252025-11-14 20:32:21Diplomsko delo/naloga95963UDK: 351.741(043.2)COBISS_ID: 262895619sl