<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Islam v imaginaciji Zahoda in pouk zgodovine</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Dragan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>učbeniki za zgodovino</dc:subject><dc:subject>pouk zgodovine</dc:subject><dc:subject>islam</dc:subject><dc:subject>krščanstvo</dc:subject><dc:subject>islamska civilizacija</dc:subject><dc:subject>American Textbook Council</dc:subject><dc:description>Islamska civilizacija je bila v srednjem veku mogočna kulturna in politična sila. V številnih vidikih je pomembno vplivala na kulturni, znanstveni in politični razvoj Evrope ter navdihovala številne zahodne raziskovalce in popotnike, zlasti v 19. in zgodnjem 20. stoletju. V odnosu do islamske civilizacije sodobni zahodni diskurz izraža veliko mero strahu in nezaupanja. Razlogi za tako stanje so med drugim v nepoznavanju islama ter v neobjektivnem pisanju o tej civilizaciji. Za bolj uravnotežen diskurz o islamu sta potrebna poznavanje in civilizacijski dialog.
Prispevek obravnava diskurz o islamski civilizaciji v povezavi s slovenskimi in ameriškimi učbeniki. V slovenskih učnih načrtih za zgodovino je v 7. razredu islamski civilizaciji namenjena le izbirna tema. Spričo množice izbirnih tem to pomeni, da se zaradi drugih zanimivih tem le redki učitelji odločijo za obravnavo islamske civilizacije. V ameriškem kontekstu pa so učbeniki kritizirani zaradi naklonjenosti islamu. Pristop, ki ga priporoča American Textbook Council, ne pripomore k razumevanju in spoštovanju islamske civilizacije, ker islam v določeni meri enači s fundamentalizmom in nanj meče senco krivde stereotipnih obtožb.
V članku zagovarjamo stališče, da je tak pristop destruktiven, kajti javnost na podlagi stereotipov in nepoznavanja islam vse pogosteje identificira z ekstremističnim fundamentalizmom. Takšno podajanje zgodovine islama bi odnose med islamom in Zahodom v bodoče utegnilo le še poslabšati.</dc:description><dc:publisher>Znanstvena založba Filozofske fakultete, Založba Univerze v Ljubljani</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2025-11-21 09:32:17</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>96014</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 94(100):28:37.091.3</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 18978819</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 31359747</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.4312/ars.14.1.201-213</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1854-9632</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
